Jugoslavija. Leto 1951. Takrat očitno za brezdelno mladino ni bilo milosti. Vsaj sodeč po sodbi iz leta 1951.
Medtem, ko dandanes postopanje in preživljanje večine svojega časa v kafičih ni nič nenavadnega, je bilo pred dobrimi šestdesetimi leti, kmalu po koncu vojne nekoliko drugače.
Če si bil takrat lump, ki se je vozil z motorjem in nisi hodil v službo ali šolo so te lahko zaprli. Sodba z dne 1.1.1951 je nekaga Nikolo Nikoliča iz Beograda poslala v zapor za tri mesece, in to zato ker se ni želel zaposliti in je življenje preživljal v brezdelju.
Sodišče je nesrečniku poleg zaporne kazni naložilo še 90 dinarjev kazni v obrazložitvi sodbe pa zapisalo:
Prevod: Obsojeni že dlje časa nikjer ne dela, izvaja umazane posle in se predaja brezdelju. Zadržuje se v raznih problematičnih združbah, poleg tega pa ima tudi motor, ki ga neusmiljeno uporablja in troši gorivo. Pravzaprav to ni njegov motor, pač pa motor njegovega prijatelja, čigar vozniško dovoljenje uporablja. Obsojeni se brani, da se je skušal zaposliti a mu ni uspelo. Sodišče te navedbe zavrže kot neumestne in netočne.
Če bi se tudi danes država na tak način borila proti brezdelni mladini bi bilo tri četrt mladih zaprtih.