Priznam, življenje brez policije si težko predstavljam. Fantje in punce skrbijo za našo varnost. Nekateri včasih celo tako zavzeto, da nas v bistvu ogrožajo.
Petek, zgodaj popoldan. Na Dolenjski cesti poteka kontrola hitrosti, to je v redu, cesta je obremnejena tako z vozili kot pešci in prav je da se naredi red.
Zmoti samo dejstvo, da je bil patruljni avto parkiran na izvozu s stranske ceste, tako, da je zakrival pogled tistim, ki so se želeli vključiti v promet in hkrati zapiral pločnik in kolesarsko stezo.
Zmoti tudi dejstvo, da je vozniku ustavljenega Passata prav policist pokazal kam naj vozilo postavi. Na kolesarsko stezo in pločnik, tik za prehod za pešce. Sicer pa na mestu, kjer so opravljali meritev drugam pravzaprav ni mogoče parkirati. In tudi tistemu, ki je avto na enak način parkiral dobrih deset metrov naprej se plačilnega naloga ni splačalo napisati. Radar je vendarle donosnejši.
Zares pa zaboli dejstvo, da se je moral najprej patruljnemu vozilu, nato pa še ustavljenemu vozilu in kasneje še parkiranemu vozilu na cesto umakniti približno deset let star deček na rolerjih, deček, ki je želel le uživati v prvih sončnih dneh. Ko so v igri Evri je tak fant očitno le izmeček, ki zakriva pogled skozi kukalo merilca hitrosti.
Toliko o varnosti. So pa na tej cesti tudi primernejša mesta za izvajanje nadzora. Resnici na ljubo situacija ni bila tako kritična in smrtno nevarna, a vendarle odraža stanje duha v izvršilni veji oblasti, ki bi morala biti vzgled.
p.s.
sploh ni pomembno, če je to ukazal šef ali če to narekuje norma. Sprašujem se kakšen človek moraš biti, da na tak način opravljaš svoje delo?
Ne želim kritizirati dela policistov, le po svojih najboljših močeh bi rad pripomogel k povečanju varnosti na cesti.