Če bi bil Tomosov moped, motorka, izvenkrmni motor alj kaj drugega bi se najbrž zjokal. Proti Tomosu se je očitno bila prava ofenziva.
To kar se dogaja z nekdanjo tovarno, ki je v promet vpeljala skoraj vso Slovenijo in v , , svinčenih, , časih tudi Jugoslavijo je dolga zgodba. Sodobni slovenski tajkuni pač nimajo odnosa do teh stvari in zato jih ne gre obsojati, razen tistih nekaj, ki sem jim po žilah pretaka tudi nekaj bencinskih hlapov.
Preko prijatelja s hrvaške obale sem dobil informacijo, da je na tistih koncih potekala prava gonja proti Tomosovim izvenkrmnim motorjem. Ne dobesedno, ampak postali so iskana roba. Najprej se mi je zdela informacija logična, saj gre za odlične aparate, cela Hrvaška jih je polna.
K . . , niso jih iskali da bi jih imeli na čolnih, v račun so jih dajali. Italijanska Selva, ki izdeluje podobne motorje, naj bi ponujala dodatne popuste tistim, ki so prinesli star Tomosov motor. In potem so jih baje uničili. Ljubitelje pašte očitno moti, da leta po tistem ko je bil izdelan zadnji Tomosov motor za čoln, večina teh še vedno deluje, oni pa svojih zato ne morejo prodajati. In Hrvatje so jih nosili tja kot za stavo, tako mi je povedal tudi reški uvoznik. No, zdaj vem da je bratstva in edinstva nepreklicno konec. Ko se bom naslednjič sprehajal po kakšni istrski marinici se bodo namesto lepih srebrnih in belih pokrovov motorjev tam svetili tisti črni, italijanski.
Jasno mi je da novega Tomosa ni več v trgovinah, ampak v mojem hladilniku tudi ne bo več Gavrilović paštete. Še tistih nekaj konzerv ki jih je, bom verjetno kar stran vrgel. Čeprav so najboljše.
