V središču prestolnice se je danes zgodil veličasten sprejem športnih junakov letošnje sezone.
Ni dvoma, Tina, Jakov, Peter, Rok in drugi si tovrstno počastitev njihovih izjemnih uspehov v letošnji sezoni zaslužijo. V bistvu je to še najmanj kar lahko družba za njih naredi, predvsem pa je lepo, da s(m)o od današnjega dogodka največ odnseli prav 'navadni mali' ljudje. Glasba, zabava, rokovanje z vzorniki najmlajših, skratka super dogodek. Da bi jih le bilo še več.
Ampak pri nas pač nekje vedno mora biti nekdo, ki si zaradi nalepke na avtu ali službene izkaznice dovoli več kot je še okusno. O privilegijih na delovnih mestih sem se enkrat sicer že razpisal, z njimi ni nič narobe dokler ne škodiš drugim.
Kombi smučarskega demo teama (sodeč po nalepkah) je tekom celotnega dogodka stal parkiran na mestu, ki je rezerviran za motoriste. Da bom pravičen, ta avto ni bil edini, ampak prav takšni 'posvečeni' predstavniki smučarije so ponavadi najbolj vneti zagovorniki reda in pravil. Ko se gre za red in pravila na smučišču seveda. Na asfaltu pa se kot kaže obnašajo kot drhal.
Saj ni težava v tem, da bi motoristi danes drli v Ljubljano, da ne bi bilo prostora za motorje ali da bi me grozno motilo ker je nekdo pač izkoristil v tistem trenutku neizkoriščeno površino. Tudi to, da so mestni redarji verjetno stali v vrsti za pleskavico je sprejemljivo. Če je fešta, naj bo fešta za vse. Naj ljudje veselo praznujejo športne uspehe naših smučarjev, tudi če je to na terenu, ki v osnovi ni povezan s prizorišči njihovih tekem.
Ampak naj me potem smučarji ne gledajo kot razbojnika, če bom nekega dne z neko staro Lado Nivo ali motornimi sankami pridriftal čez neko smučišče do neke koče in tam ob proslavljanju uspeha nekega slovenskega motošportnika spil kak liter kuhanega.