Vzgojne metode in dvoličnost

11. 11. 2010
Deli
Vzgojne metode in dvoličnost

Ponovno se obeta nov prometni zakon. Pravzaprav zakon ne bo bistveno spremenjen, nov bo le, tako kot vedno, zgolj cenik. In predlagatelji in podporniki so spet - bumbarji.

Vsakemu, ki je uspelo le na hitro preleteti predlagane spremembe je takoj jasno, da je namen tega (Vlačičevega) zakona predvsem financiranje policije in države. Tistim, ki so se v predlagane spremembe bolj poglobili, pa se zdaj obrača želodec.

Vlačičev zakon predvideva predvsem podražitev glob za manjše prekoračitve hitrosti. Na ta način je denar najlažje pobrati, saj je takih prekrškov verjetno največ. Prvič je to nesmiselno zato, ker statistika (s katero nas skušajo predlagatelji zavajati) sporoča, da so nesreče, katerih vzrok je domnevno prevelika hitrost, usodne in tragične v primerih, ko je hitrost precej večja od dovoljene in ne takrat, ko je ta zgolj malenkostno prekoračena. V Nemčiji, Avstriji in tudi kje drugje imajo za manjše prekoračitve hitrosti predvideno zgolj simbolično kazen. In sistem tam odlično funkcionira, vsaj tako pravijo statistike. Enako v tujini velja tudi za ostale manjše prekrške, varnostni pas, telefoniranje in podobno.

Da je Vlačičev predlog neumen neformalno v intervjujih potrjuje tudi predsednik policijskega sindikata Branko Prah, ki dejstva, da policisti postajajo inkasanti, da morajo letno izpolniti predvidene kvote niti ne poskuša več zanikati. Sočustvujem s policisti, ki morajo nemo požreti takšno zlorabo njihovega poklica. Resnično verjamem, da so fantje in dekleta večinoma dovolj razumni, da znajo tehtno presoditi, kdaj in kakšna kazen je v posamezni situaciji resnično smiselna in potrebna, ter seveda obratno, kdaj bi zadosten vzgojni efekt predstavljalo zgolj opozorilo. A norma je pač norma.

In zakaj se marsikomu obrača želodec? Enostavno zato, ker je ravno predlagatelj novega zakona (g. Vlačič) s službenim avtom nezakonito divjal po odstavnem pasu in pri tem storil več hujših prometnih prekrškov, in enostavno zato, ker je največja podpornica te zakonodajne spremembe policijska ministrica prav tako sodelovala pri nezakonitem divjanju s službenim vozilom po primorski avtocesti. Beseda divjanje je tokrat uporabljena zgolj v duhu dikcije prometnega zakona. V resnici vožnja z naprimer 170 kilometri na uro po prazni avtocesti z več kot tristokonjsko limuzino ni smrtno nevarna. Je pa draga če vas ulovijo in niste minister. Sicer ste lahko brez skrbi in do onemglosti divjate takrat ko je dež ali sneg, ko je mraz ali prevroče. Takrat policistov ni. Tudi na območjih črnih cestnih odsekov lahko po mili volji lahko trenirate svojo priljubljeno dirkaško disciplino. Tam policistov ni, saj s svojimi kapacitetami komajda pokrijejo vse cestninske postaje, dvopasovnice in široke mestne vpadnice. Ampak to ni njihova napaka, to je posledica inkasantske politike obubožane države.

Mimogrede, ni lepo, da tako pomembna oseba kot je ministrica za notranje zadeve laže. Pred časom je v nekem intervjuju na TV povedala, da so časi, ko se policisti skrivajo po grmovjih in prežijo na prekrškarje dokončno minili. Niso! Patrulje se še naprej spretno skrivajo za reklamnimi panoji, tovornjaki, smetnjaki in podobnimi ovirami. Prav bizarno pa je bilo pred kakšnim mesecem videti dva policista, ki sta na prehitre motoriste prežala v jarku pri izvozu iz Kočevja proti Ljubljani. Morda pa sta iskala bulmastifa?

Sicer se strinjam, da alkohol na cesto ne sodi, ampak zares se znajdem v dilemi ob vprašanju, ali je potencialno bolj nevaren nedozoreli cestni dirkač z brutalno močnim avtomobilom podprt s po zakonu še sprejemljivo količino alkohola , ali pa je bolj nevarna lokalna pijandura, ki se počasi vleče proti domu in upošteva predpise. Statistika verjetno pravi da prvi, a po zakonu se preganja izključno drugega.

Še ena malenkost. Policijski sindikat sporoča, da se v času skoraj mesec dni trajajoče stavke prometna varnost ni poslabšala, kljub temu, da smo vozniki vedeli, da bomo v primeru storjenega prekrška zgolj opozorjeni. Slovenci smo kot kaže dozoreli in postali odgovornejši, vlada pa nas kaznuje s strožjimi kaznimi. Opozicija ni nič boljša, če bi imela jajca bi ob takih neumnostih predlagala referendum.

V novem zakonu pogrešam člen, ki bi poznal tudi odgovornost vzdrževalcev in lastnikov cest, torej države. Trenutno je za vse kar se zgodi odgovoren voznik, kar ni vedno res. Lep primer je rondo Tomačevo, kjer so se po preplastitvi asfalta na izvozu proti Trzinu vsakodnevne nesreče čudežno končale.