Dimna bomba. V to se je spremenil moj dirkalnik med drugo dirko za državno prvenstvo supermota, ki se je odvijala v Vrtojbi. Morda ste jezni, ker sem uporabil malce zavajajoč naslov, vendarna 24.com taki naslovi prinašajo kar veliko ogledov, morda bo pa tudi zame delovalo. Sploh pa, kliknili ste le, ane?
Tokrat rahlo zamujam z blogom, saj je dirka bila 10.7., ampak lenoba nikoli ne počiva. Kot sem že zgoraj omenil, je bila dirka tokrat v Sloveniji in sicer na progi v Vrtojbi. Kot je običajna praksa, smo imeli v soboto proste treninge.
Offroad so po napotkih voznikov spremenili, betonske pregrade so bile namreč odstranjene. Na srečo se tudi niso spomnili postaviti šikane pred vstopom offroada za omejevanje hitrosti. Ostal je tisti lep, hiter vstop, kakršen tudi mora biti. Sobotni trening se je odvijal brez kakih posebnosti, motor smo samo minimalno ponastavljali, saj na tej progi tako ali tako nimam občutka za vožnjo, zato tudi bi bilo potrebe za bolj natančno nastavitev. Edina težava, ki smo jo imeli, je bilo sprednje kolo, ki se ni hotelo vrteti, vendar je to presenetljivo pogost problem tudi pri drugih voznikih.
Dobil sem tudi nov, sijoč kombinezon znamke Dero. Ekipa mi je prav tako prinesla še factory brezrokavnike, postal sem pravi šminker.
V soboto zvečer smo še pekli, pojedli in malo socializirali, nato pa se odpravili spat v šotor. Kot ponavadi je Tržaška "support" ekipa noč popestrila s svojimi pijanimi vzkliki, tokrat so tudi pretep imeli. Nekateri vozniki so bili pametni Poldeti in si omislili čepke za ušesa. Do naslednje dirke si jih tudi jaz moram, če želim spati več kot 4 ure.
Budilka je v nedeljo zjutraj prezgodaj zvonila (no, kdaj pa ni prezgodaj). Zjutraj smo vstali, se spravili k sebi in se napotili do uradne hiške, kjer smo se prijavili in plačali štartnino. Slovensko DP pobira štartnino kar na mestu lica, prvenstvo Triveneto pa zahteva bančno nakazilo vsaj teden pred dirko. Na dirki je bilo tudi nekaj Hrvatov, ki začuda niso prišli krast zemlje, temveč tekmovati v razredu Alpe Adria, v katerega sem se tudi jaz vpisal.
Najhitrejša skupina je bila zaradi vseh teh kategorij nabito polna, tekmovalo je kar 26 voznikov. Od tega je v našem DP bilo, vključno z mano, 6 tekmovalcev. Lahko bi šel dirkat z mopedom in bil šesti na državnem prvenstvu supermota.
Skratka na progi je bila velika gužva in med 10 minut dolgimi kvalifikacijami je bilo težko dobiti prosto pot in narediti nekaj hitrih krogov. Kvalifikacije sem za DP končal na 5. mestu, skupno v kategoriji pa 17. To mi je povzročalo mešane občutke, saj sem resnično pričakoval slabši rezultat za prvo dirko z novim motorjem, sploh pa na tej progi. Kljub temu pa si nisem mogel pomagati, počutil sem se, da bi lahko ročico za plin obrnil vsaj še malo bolj in bil boljše uvrščen.
Prva dirka se je začela brez zapletov, štart je bil povprečen, no, nekaj mest sem le pridobil. Med samo dirko je bilo nekaj manjših bitk in prerivanja s komolci, vendar brez padcev in nešportnosti. Rahlo nasilje je dobrodošlo in tudi kar zabavno, mogoče ker se ob tem vsi počutimo zelo možato in ekstremno.
Med vsem tem testosteronom je pa sredi ovinka kar naenkrat ugasnil motor. Nisem ga mogel vžgati, pogledal sem bencin, zgubil sem ogromno časa, nakar sem ugotovil, da je gumb za vklop motorja na off. Do te ugotovitve je minilo že stoletje in bil sem daleč na zadnjem mestu. Med nadaljno vožnjo je motor med tem desnim ovinkom še nekajkrat zakašljal in ugotovil sem, da očitno stiskam gumb za izklop s kolenom na ovinku. Do konca dirke sem pridobil še nekaj mest in prilezel na koncu na 21.
Gumb smo med pavzo prestavili tako, da ga ni bilo mogoče s kolenom pritiskati in že smo bili pripravljeni na ponovno akcijo.
V drugi dirki sem štartal zelo dobro. Do prvega ovinka sem prehitel eno vrsto in ko sem zaznal, da se na notranji liniji vozniki zatikajo sem se naredil Francoza in probal kar obvozit vse skupaj. Seveda sem bil na zunanji liniji, zato se je nekaj voznikov prikradlo mimo po notranji, vendar se je manever le obrestoval, saj sem prilezel iz 17. mesta na približno 7.
V toku dirke je bilo še nekaj prerivanja, z Modicem sva kar pošteno trčila, vendar sem vseeno zasedel in ohranjal solidno 9. mesto med vožnjo (skupno seveda). Modica moram še pohvaliti, saj se je po koncu prišel tudi opravičit, vendar ni bilo zamere, saj veste, možatost pa to. Naj se vrnem k dirki, vozil sem zadovoljno na svojem položaju, konec tekme se je bližal, nakar pa je sredi ovinka kar brez opozorila zdrsnilo in znašel sem se na tleh. Pobral sem se že praktično preden sem nehal drseti, vendar je motor bil v oblaku dima in popolnoma prelit z oljem. Takoj je bilo jasno, da sem tam svojo tekmo zaključil. Moram sicer pohvaliti nov kombinezon Dero, saj padca praktično nisem čutil, s staro obleko sem vedno končal s kakim potolčenim kolenom.
Po koncu smo ugotovili, da je počil hladilnik olja, ki smo ga tisti konec tedna testirali. Ni se obnesel (dej ga lomit), zato bo v prihodnje tudi eliminiran. Dan je bil sicer tudi generalno poln odstopov zaradi tehničnih težav, očitno je bil zaklet, mogoče so ga Maji napovedali ali kaj podobnega, bom moral poslat SMS na 3883.
Kljub temu, da je bil dan poln težav, je bil tudi zabaven in še svojih 5 minut slave sem imel, ko sem v oblaku dima zapeljal iz proge, to pomeni biti poraženec v stilu. Sploh pa hej, bil sem 6. na državnem prvenstvu, to pa ni kar tako. Zdaj nas do naslednje dirke čaka dolga poletna pavza, zato se bom moral še spomniti o čem bi medtem pisal. Kot ponavadi so predlogi, ideje in vprašanja dobrodošla (samo, da ne bodo predlogi kot npr. pejdi kej druzga počet, ker te mamo že poln moški spolni organ).
Ponovno zahvala CPK Racingu in Lucky 7 Racing Rieju, brez katerih bi lahko dirkal le peš, sicer bi dosežena uvrstitev bila enaka, ampak pešhonda menda ni dovoljena. Se beremo!
FACEBOOK
foto: Supermoto.si
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del