Milje so zadnje dni prejšnjega tedna gostile Muggia Motors Week 2012, kar se prevede v Miljski teden motorjev (agregatov). Pojavilo se je vse, skozi kar teče fosilno gorivo in seveda še vse kar spada zraven: hostese, šank in muzika. Na improvizirani progi so vozili tudi supermoti, večinoma člani tržaškega kluba Aneip Olos. Sam sem se dogodka udeležil v soboto, da sosedom pokažem kaj pomeni made in Slovenija.
Tokratna reportaža je bogata s fotografijami, ker te povejo veliko več kot vse to pisarjenje. Osebno sem se podobnih dogodkov kot voznik udeležil v Sistiani in Ljubljani, v katerih sem kljub nikakršnim progam izjemno užival zaradi publike, ki je bila izjemno navdušena, kar ti da veliko novega zagona. Zaradi pozitivnih izkušenj sem se odločil, da se bom tudi v Miljah naslikal, in sicer lepega sobotnega dne.
FACEBOOK
Proga, ki je bila narejena na parkirišču je bila zelo kratka in spominjala na speedway, saj so bili 3 ovinki v eno smer in en kvazi ovinek v drugo. Podlaga je bila precej drseča in na mestih neravna, vendar koga briga, saj smo na showu.
Na njej se je izmenjevalo več različnih vozil, drifterji, vespe, supermoti, tržaški stunt team s starimi bemflami, gokardi, formula prototip ipd., vozili smo pa od 18ih do polnoči in kasneje.
V prvih krogih sem se še spoznaval s podlago, vendar sem precej hitro naštudiral tista 2 ovinka in se začel gnati kot se spodobi. Izven ovinka ob publiki so mi uspevali kar dostojni powerslajdi (podrsavanje z ročico plina) in publiki so bili izjemno všeč. Tudi komentator/animator je začel kričati, pod čelado in ob rohnečem Akrapoviču sicer nisem razumel kaj, vendar sem videl, da gre o meni, kar me je še bolj motiviralo za risanje črnih črt na asvalt. Ko se mi je od vrtenja po monotoni progi začelo že vrtet, sem opravil še nekaj krogov po zadnjem kolesu in se odpravil ven.
Med premori sem si ogledoval druge vožnje in seveda jedel, brez tega ne gre. Vmes so tudi podeljevali trakce za Miss tega in onega, bilo je toliko kategorij, da so kar vse postale Miss nečesa. V nedeljo je potekal tudi sexy Vespa wash, slike vsega seveda v albumu.
Druga vožnja je potekala proti smeri urinega kazalca, torej so ovinki bili pretežno levi. Iz neznanega razloga mi tej ne grejo dobro od rok, vsaj ne toliko, da bi bil zanimiv za publiko, zato sem jo kar preskočil.
Zadnja vožnja je bila globoko v noč, takrat je tudi publike bilo največ. Med supermoti sva ostala samo še dva, tako da ni bilo zatikanja za ostale voznike. Kot prej so vožnjo karakterizirali powerslajdi in brušenje nožnikov ob tla. Publike je bilo še več in navdahnjen od prejšnjega odziva sem skušal še bolj pritiskati na plin. Po končani vožnji sva se s komradom ustavila, komentator pa nas je predstavil publiki, ki je žvižgala in ploskala. Ego je pokal po šivih.
Na dirkah nas po navadi spremlja le glas motorjev in nekaj obrazov ob progi, ki načeloma sledijo nekomu drugemu. Le na tovrstnih dogodkih smo deležni direktnega stika s širšo javnostjo, ki dirkalnikov ni vajena in jim je vse to sila zanimivo. Tako si tudi delamo izvrstno reklamo, saj je občinstva neprimerno več kot na vseh dirkah skupaj in do sedaj so vsi, ki tega športa niso še dobro poznali, bili zelo navdušeni. Take priložnosti je potrebno koristiti tudi, če ni proga za nikamor, saj v lastnih izkušnjah to za zabavo gledalcev ni ovira. Mnogo je pritoževanja nad premajhno gledanostjo supermota, veliko manj se pa naredi, da bi status quo spremenili. Vozniki so velikokrat preveč pomembni za udeležbo na take "plejbejske dogodke", vendar so ti tisti, ki nam lahko pomagajo pri prepoznavnosti našega spektakularnega športa.
Še kot zanimivost: med slikami boste opazili supermota, ki žge (dobesedno) gumo. To je star LC4, ki so ga prešminkali in se uporablja samo za zgoraj omenjeni namen. Omejevalec poje že na par tisoč obratih, menjave olja pa se verjetno še spomne ne več. V petek, ko so kurili gumo z ognjem se pa je zgodila hecna zadeva. Ogenj je navidezno ugasnil, ko pa je asistent prišel ponovno polit je ogenj zajel še kantico. Ta jo je najprej otresal, vendar je s tem dosegel le bazen ognja, nato je kantico odvrgel in raje počakal na gasilne aparate. Kurjenje gume se je torej končalo v požaru. Tako je, če se skupino moških pusti same, starost ni ovira za neumnosti.
Na koncu pa še zahvala mojim supersponzorjem: CPK Racing, Motul, AS Domžale in Nuova Faor.
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del