Ta teden je v Pomposi (blizu Chioggie, pod Benetkami) bila prva dirka letošnje supermoto sezone. Da, letos ponovno dirkam v prvenstvu Triveneto z Italijansko licenco, ker je v slovenskem 5 voznikov (v Trivenetu jih je samo v moji kategoriji 20+) in še 3 dirke so na Hrvaškem, tako se mi dirkati enostavno ne da, lovorike pa mi niso dovolj pomembne. Vrnimo se nazaj na temo; na tej dirki je bilo več težav in nezgod kot na katerekoli dirki doslej in nekatere lanske dirke so postavljale precej zahteven standard, zatorej je bilo kar pestro.
Da lahko zadeve spravimo v kontekst se moramo vrniti nazaj za teden, ko sem s kolegom Modicem šel na prvi preizkus »nove« (letnika 2008) Hondice v Castelletto di Branduzzo. Na progi sem bil prvič, zato so začetki bili počasni, vendar smo postopoma višali tempo in Modicev mehanik Bogo mi je pomagal z amortizacijo. Če imate kdaj možnost vam progo priporočam, je zelo velika in zanimiva, offroad del je asfaltiran. Zelo zanimiv občutek odpreti gas s 450ccm po skokih in občutit vse do zadnjega konja na pospeških. V zadnji vožnji dneva pa se je zgodila zanimiva zadeva, peta prestava se je spremenila v nevtralno. Vožnjo sem dokončal z izjemo glavne ravnine, saj so vse druge prestave brezhibno delovale.
Motor sem takoj naslednji dan peljal do mehanika in ugotovil je, da so se neki stranski zobci polomili (žal sem se v nadaljnji razlagi zgubil). Na srečo se niso zataknili med zobnike, ker bi v tem primeru vse polomilo in bi se sezona najbrž tam končala. Kose sem naročil pri AS Domžale in prišli so še pred dirko, sicer pa me je mehanik klel, ker je moral zadnji dan vse sestavljat. Še ena zanimivost; motor je bil brez prednjega dela (križi, amortizerji, vse) in tako sem ga tudi naložil v kombi. Kje je bil prednji konec? Še vedno v Italiji, ker so Poste Italiane zamudile z dostavo in ga pobje iz TDS-ja niso še uspeli dokončati (montirali so mi zavoro na dvojni disk). Moral sem zamenjati vilice in križe, ker z obstoječimi meni namenjena zavora ni bila kompatibilna. Bil je torej petek zvečer pred dirko, motor je »na nosu« tičal v kombiju, sprednji konec pa 500km daleč. Super začetek.
In ne, nisem mogel prej poslati. Motor sem kupil takoj, ko sem prodal krosa (dobesedno naslednji dan), amortizerje pa poslal takoj, ko sem jih dobil.
S TDS sem se zmenil, da se bojo potrudili in dokončali delo v soboto dopoldne, zato ni bilo druge kot se odpravit na 500km dolgo pot v Alessandrio. Šel sem malo bolj zgodaj, zato sem imel še čas pogledat progo v Ottobianu, ki je bila blizu. Tam je vozil Hermunen s svojo novo Hondo. Asfalt je itak vozil odlično, odprtih ust sem pa ostal na offroadu, kjer je najbrž vozil hitreje kot večina ljudi s kramparcami. Po tem sem se vrnil, kjer me je že čakala sijoča nova zavora z dvojnim kolutom.
Na progo sem prišel, ko je bilo treninga že konec in se spravil k sestavljanju. Proti večeru, ko sem nameščal krmilo (balanco) sem ugotovil, da custom-made vijaki od nastavka ne pašejo oz. so predolgi za nove križe. Potrebovali smo centimeter M10 podložk na vsaki strani. Prečesali smo ves paddock zanje vendar ostali praznih rok. Na koncu nam je upravnik proge namignil, da je blizu železnina in verjeti ali ne, bila je odprta v soboto zvečer. Brez tega bi lahko šli kar domov. S tem problemom rešenim, sem porihtal še preostalo ter nalepil številke. Prednjo šestico sem narobe izrezal, zato jo je moja punca kar z belilom narisala, tovarniške rešitve. Časa za vdelat mašino ni bilo več, ura je namreč kazala že čez deveto.
Naslednje jutro sem se vpisal in nato šel takoj vdelat motor na potko ob progi. Po pribl. 45min sem se vrnil in namestil grelce ter se počasi oblekel. Na prvi trening sem šel z ledenimi gumami, saj je varovalko od elektrike vrglo ven, kar smo ugotovili, ko je bil že čas za odhod. Zunaj je bilo še mrzlo in proga umazana, zato se prednja guma niti segrela ni in od asfalta nisem imel kaj dosti. Offroad sem prvič vozil po vpeljavi dvojnega skoka, par metrov za katerim je ozek desni ovinek. Večina voznikov v kategoriji ga ni skakala, ker je malokdo lahko potem zvozil ovinek. Jaz sem ga nekajkrat preskočil, vendar mi ni uspelo zvozit ovinka, saj je treba hitrost in smer točno zadet pred skokom (ko se še ne vidi ovinka). Tukaj bi 2 celodnevna treninga, ki sem jih zamudil, prišla precej prav. Po treningu sem namestil grelce, tokrat priključene na generator in premontiral krmilo, ker je bilo z novimi križi neugodno nastavljeno. Pri zatiskanju tistih custom-made vijakov pa pok, vijak se je odlomil. Takega vijaka seveda nima noben v boksih, do kvalifikacij pa je še 30min. Na koncu je pa kolega Censi pritekel za mano in mi dal podoben, krajši, ampak vsaj podoben vijak in mi s tem rešil dirko, zato še enkrat hvala. Malo obdelave s kotno brusilko in je že pasal. Distančnike, ki dvignejo krmilo sem moral odstraniti in na drugi strani vijak podložit z 2cm podložk, tovarniške rešitve.
Na kvalifikacijah se mi je zdelo, da imam zelo slab občutek na prednjem delu. Na koncu sem ugotovil, da je krmilo dobilo 5cm lufta, ker je improviziran vijak malo popustil (se ni pravilno usedel). Dosegel sem 9. mesto, kar za plavajoče krmilo ni slabo, vendar pa daleč od letošnjih ciljev. Prišel bi mi prav štart kit (zagozda, ki zaklene vilce navzdol za boljši štart), ki pa ni stal na novih amortizerjih, zato sem bil brez.
Med pavzo sem se samo najedel in obrnil prednjo gumo.
Na prvi dirki sem štartal kar dobro in si zgužval kaki dve mesti na prvih ovinkih. Do konca dirke sem prilezel do 6. mesta. Pred mano sta kar nekaj časa bila še 2, ki pa jih nisem mogel prehitet, ker sta mi vedno na offroadu malce zbežala in sem jih nato ravno v 1 krogu znova ujel. Dvojnega skoka nisem mogel skakati, ker ga dva pred mano nista, linija je pa samo ena. Čas sem od kvalifikacij izboljšal za 2 sekunde.
Na drugi dirki sem spet solidno štartal, si izboril nekaj pozicij in dirko zaključil na 5. mestu.
Dan sem tako končal na 4. mestu skupno, ker so nekateri pred mano imeli eno dobro, drugo zelo slabo dirko. Domov sem vsaj odnesel pokal (v Trivenetu so pokali do 5. mesta, da smo bolj veseli) in pivo. Dirka je dejansko bila prva letošnja vožnja s končanim motorjem in pa tudi prva po dveh letih (če odštejemo tistih nekaj voženj lani), zato je rezultat soliden. Izgovore na stran, naslednjo dirko definitivno računam na boljšo uvrstitev in do takrat bomo delali na tem, da se motor ustrezno nastavi in da bo vse pripravljeno. Komaj čakam.
Nazadnje gre še zahvala tistim, ki me podpirajo, saj bi brez njih doma prah nabiral. Generalni sponzor CPK Racing, Motul z odličnim oljem, AS Domžale s profesionalno in hitro pošiljko rezervnih delov in še Nuova Faor (TDS) za najboljšo zavoro na trgu.
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del