Blog zadnje dirke, na kateri sem imel težave z vrtenjem prednjega kolesa. Tokrat malce z zamudo, ker sem imel šolske obveznosti in sem se krivo počutil, če sem se lotil bloga pred njimi, tako na koncu nisem naredil ne prvega ne drugega. No trenutno so obveznosti rešene, zato v nadaljevanju več o dirki v Adrii.
Zadnja dirka je bila 29.4. na dirkališču Adria International Raceway. To je sicer proga za cestne motorje, Poršeje in Zonde, mi plebejci imamo progo ob tej, na betonski podlagi. Kolikor se to kmečko sliši, je proga kar velika in lepa, med hitrejšimi v prvenstvu. Tudi na offroad delu so naredili popravke, kjer je prej sipek pesek povzročal marsikateri padec je sedaj zemlja, ki je do gladkih in širokih gum veliko prijaznejša.
V soboto je trening potekal bolj ali manj brez dramatičnih vložkov, po pričakovanjih. Malce sem se le moral navaditi na nov sedež od T Cover, ker je bil po meri narejen malo višje kot prejšnji. Ko sem se privadil je bila vožnja precej sproščena in samozavestna, forma je bila dobra.
Zvečer smo, kot po tradiciji, pekli čevapčiče in pleskavice. Ne vem, če sem bil tako lačen ali so res bili tako dobri. Ave čevapčiči, toplo priporočam. Po pojedini smo se počasi spravili spat in začuda so tokrat tudi sosedi iz Trsta zgodaj zaključili svoj pit party, ki sicer traja do zgodnjih jutranjih ur.
V Italijanskem prvenstvu so na dan dirke prosti trening (10min), kvalifikacije (10min) in 2 dirke. V naši kategoriji na kvalifikacijah označijo gume in iste je treba obdržati za obe dirke, kar je zelo vredu za omejevanje stroškov. Imamo tudi Michelin Cup. Voznik mora voziti z Michelin pnevmatikami, prvi med mišelinarji dobi par novih pnevmatik, drugi zadnjo, tretji pa sprednjo, vsako dirko znova. Teoretično bi lahko vse dirke odvozil le z enim nakupom pnevmatik, vendar mi ne uspe zbrati 340€ za nakup prvega para.
Pred kvalifikacijami smo dali malce boljšo rabljeno gumo spredaj, zadaj je ostala ista. To je tista, ki jo je kolega vrgel proč, jaz sem jo vzel, odvozil še 2 treninga in sedaj še celoten dan dirke. Na izhodu enega od ovinkov ni slike, kjer ne bi bil v powerslide-u, ampak to ni bilo ključno ta dan. Ko sem ponovno montiral sprednje kolo je prednja zavora postala grozno mehka. Časa več ni bilo, zato sem se odpravil na kvalifikacije. Takoj sem ugotovil, da zavora deluje na 25% moči, celo na zemlji sem moral z 2 prsti zavirati. Z zavoro, ki je bila po moči na nivoju kros zavore sem se tako kvalificiral na 6. štartni položaj, kar je bilo ubistvu bolje kot sem pričakoval.
Do prve dirke smo prezračili zavoro in delno povrnili moč. Štart je bil dober (tokrat sem le s seboj prinesel štart kit) in uspelo mi je zaključiti na 5. mestu (nepresenetljivo me je Aprilia na ravnini prehladila).
Med dirkama smo še ročico od zavore malce zategnili, da bom imel vsaj več hoda, če nam že ni uspelo povrniti normalne "trdote" na zavorni ročki. Seveda smo tudi pustili nekaj prostega teka, kolo se je prav tako normalno vrtelo. Nato pa zanimiva zadeva na ogrevalnem krogu. Prednja zavora se mi je na ravnini (brez, da bi nanjo pritiskal) začela vedno bolj zategovati, dokler ni popolnoma zablokiralo sprednje kolo. Motor sem na silo odvlekel do prvega zastavarja, katerega sem nadiral s "chiave da otto", kar pomeni ključ osem (da popustim ročico). Oni ga niso imeli, zato sem z vsemi močmi motor vlekel do štartnih mest (ki so prikladno bila na drugem koncu proge), vendar so med tem ostali že štartali. Pravilnik narekuje, da mora za uvrstitev na dirki voznik štartat, zato je tam bil game over. Ko sem ponovno prišel do sape sem z odpiračem steklenic od nekoga na progi uspel malce razširiti ploščice in poriniti motor izven proge.
Dan sem tako zaključil na 13. mestu in tudi v skupni uvrstitvi zdrsnil za nekaj mest navzdol. Tista ničla me bo žulila še do konca sezone, ampak me bo morda še bolj motivirala in podžigala. Še ena zanimivost: po dirki je mehanik ugotovil, da sem imel en zavorni disk zvit, drugi pa počen, zelo zdravo.
Motor je tako spet v rokah Bogota, ki mora za domačo nalogo ponovno usposobit zavoro. Z rezervnimi diski bo še pestro, namreč jih je včeraj pošiljatelj dobil nazaj in jih mora ponovno poslati, naslednja dirka pa je to nedeljo. To mi smrdi po ponovnih izletih po nepotrebnem, zaradi nesposobnosti Italjanske poštarije. Upajmo, da bo šlo skozi!
Na koncu pa še zahvala podpornikom: CPK Racing, MOTUL, AS Domžale in Nuova Faor
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del