Na spletnem bolšjem sejmu vidiš lep moped, ga kupiš brez papirjev (ker jih itak noben nima), ugotoviš, da je ukraden, ga vrneš in ostaneš brez denarja. Na koncu si kriv sam. Tako gre to.
Zaupal vam bom zgodbo mojega dobrega prijatelja, v kateri sem bil na trenutke vpleten tudi sam. Na slovenskem vsesplošnem spletnem prodam/kupim portalu je zavohal Tomos APN 7 v precej dobrem stanju za sto in še nekaj 'evričev'. Po tem, ko je poklical 'možakarčka', sta se dogovorila za nakup in s prikolico ga je šel iz Dolenjske prevzeti v neko vas okoli Celja. Bil je precej zadovoljen. Tako gre to.
Doma nas je nekaj prijateljev prišlo pogledat to čudo in ko smo stali okoli APN-a, debatirali in pili pivo, smo prišli tudi na to, da bi ga on želel registrirati. 'V redu ni panike, pa imaš papirje? ' smo debatirali naprej. Papirjev ni imel, ker jih itak večina teh starih mopedov nima. Med debato smo nato na okvirju opazili nalepko, ki je potrjevala, da je bil moped leta 2002 že registriran. Zbrani druščini nam je zadeva postala sumljiva. Kako to, da ni papirjev, če je pa moped že bil registritan? Tako gre to.
Naslednji dan je šel na AMZS povprašat glede registracije in sproti povedal, da je moped že bil registritan . . Zaposlena za 'šalterjem' mu je povedala, da je motor registriral ta in ta in da ga brez papirjev ne more registrirat. Tako gre to.
V glavnem . . V telefonskem imeniku je našel možakarja, ki je bil pred tem 'možakarčkom' lastnik mopeda, ga poklical, potem pa je sledil šok. Starejši možakar je v šoku podobne jakosti, kot je bil prej prijateljev, povedal, da so mu ga pred dvema mesecema ukradli iz garaže . . Dogovorila sta se, da mu ga bo vrnil, in tako se je zopet odpravil nekam proti Celju. Tako gre to.
Ta dan sem šel z njim tudi jaz, malo čisto tako, zaradi družbe, po drugi strani pa sem si mislil, da bi to lahko bilo še precej zanimivo. Po poti je klical 'možakarčka' in mu povedal, da je motor ukraden, ampak, da on to že tako ali tako ve, naj pripravi denarce ali pa bo dobil obisk na dom. Rekel je, denarja nima več in da ga v tako kratkem času ne more 'spraskat'. 'Čez dvajset minut bom jaz v Celju. Pokliči v teh dvajsetih minutah, če jih boš 'napraskal', dugače ti pa sledi en obiskec.' Klica ni bilo. Tako gre to.
Nato sva se midva dobila z lastnikom mopeda. Prijatelj se je odločil, da gredo na policijo, da stric prijavi, da ga je dobil nazaj, on pa pove, kdo mu ga je prodal . . Po dveh urah zapisnikov so prišli do zaključka, da je bil tatič mladoleten in da mu oni nič ne morejo. Lahko pa gre v civilno tožbo. Civilno tožbo ljudje, za sto in še nekaj evrov! Prijatelj je držal obljubo in s policistoma smo na domu obiskali tatiča. Kakšno presenečenje. Na dvorišču 'fotr' prestrašen kot miš. Nato je iz hiše prišel tudi 'tatič'. Ko ga je policist vprašal, če pozna prijatelja je rekel, da ne, da motorja še ni videl, nato pa precej hitro popustil. Seveda se je zgovarjal, da ga je kupil od nekega fanta, ki ga niti ne pozna …Tako gre to.
Na koncu se ni rešilo nič! Policija ni mogla nič, civilna tožba odpade, prijatelj je brez mopeda in brez denarcev. Tako gre to.
Na koncu odstavkov sem pisal 'Tako gre to', tako, kot je ta stavek pisal Kurt Vonnegut v knjigi Klavnica 5 vsakič, kadar je kdo umrl. Jaz ne bom nikogar ubil. Bi pa našemu tatiču pasala kakšna batina, če že država ne more nič. Za sto in še nekaj evrov batin.
Tako gre to.
Živela lopovščina!
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja