Da ne boste mislili da smo leteli, prevozili pa smo jih.
Najprej pozdrav vsem skupaj.
Tako, tudi jaz in Marko sva uspela narediti kakšen kilometrček, na koncu se jih je obrnilo kar 300. Teh 300 se zdi malo, ampak za malo večje voznike (184 +) je to kar podvig, glede na to, da moraš biti rahlo sključen. Popotovanje, preizkušnja, test … ali na kratko pot do doma, proti Kočevju, je bila polna smeha, da ne omenjam kolone, katera se je v klanec od Pijave Gorice nabrala za nami, vzrok: 35 km/h. Ape naju je, kljub polni obremenitvi (naložena je bila Husqvarna TE 250, moja nova pridobitev), midva za volanom, (jaz 75 kg in Marko 84 kg) in še polno opreme, popelja vse tja do 80 km/h, po klancu navzdol, seveda. Potovalna hitrost se je gibala okoli 65 km/h. Nato sva po 1 uri in 30 min prispela do doma. Ni slabo, glede na to, da v jutranji prometni konici potrebuješ za enako pot tudi 15 min več.
Naslednji dan sva zavila v prijateljevo delavnico, kjer izdelujejo prikolice in temu podobne izdelke, namesto prikolice sva zvarila stojalo in klop, podrejala cev in par uteži. Srečala uvoženega Švarcita in posnela kratek prispevek.
Več o tem do konca tedna, kjer se bo predstavil tudi kavboj iz wild wild Kočevja. Kdo bo spoznal glavnega kavboja, mogoče dobi kakšen krog z Apetom. ;)
Res da danes ni najbolj topel dan, ampak za kakšen kilometer bom potrpel.
S čim? Poročilo o vožnji sledi.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
