Včeraj je Husqvarna v bližini Fana, mesta ob italijanski jadranski obali, predstavila paleto enduro motociklov za leto 2011 s paradnim konjem TE 449 na čelu.
Testiranje sem pričel na TE 250. Znana zadeva: izredno lahkoten enduro stroj, ki pa je zaradi prostornine podhranjen v nizkem območju vrtljajev in ga je zato treba tiščat, da se premakne.
Potem presedem na TE 310, ki je po novem v osnovi TE 250 zadnje generacije, a s povečano prostornino. Prejšnji (tudi 2010) TE 310 je namreč izhajal še iz starega TE 250, ki pa je imel motor v osnovi enak tistemu iz TE 450. (Pre)velik, torej. Med nami, to bi pri Husqvarni morali storiti že prej, a so, verjetno, čistili zalogo. Rezultat: skoraj enaka teža kot prostorninsko manjši brat a občutno več moči v srednjem območju vrtljajev. Bomba!
Potem pa poslastica dneva, čisto novi TE 449. V nov okvir so vgradili BMW-jev agregat, a tudi tega korenito predelali. Motor vleče od 'štantgasa', zato pogosto prestavljanje na enduro pisti ni bilo potrebno, a se mi je po drugi strani motocikel zdel veliko težji, okornejši od manjših TE-jev. Zdelo se mi je, da sem bil s 310-kubično Huso hitrejši . .
Pa je kolega vzel v roke Nokio s štoparico in sem odpeljal hiter krog z obema, s TE 310 in s TE 449. Rezultat? Do sekunde enak čas! Dve minuti in štiriintrideset sekund, če se ne motim.
Vprašam Salminena, kako to in če so oni kdaj preizkušali različne motocikle na isti progi z istim voznikom. Da so, se je nasmehnil, in da on naredi enako hiter čas s 125-kubičnim dvotaktnikom ali 510-kubičnim štiritakterjem: "It's the rider that makes difrence."
Zdaj pa tuhtajte in razglablajte, kaj je bolje. 125, 250, 300, 310, 390, 400, 450, 510, 530 ali morda 570?
