Današnje dirke v Logatcu ne bom pozabil. Ne toliko zaradi divjih supermotašev, ampak zato, ker sem imel možnost zajahati Pfeifferjevo stunt mašino.
Motorjev se ne bojim. No, vzdržujem neko mero spoštovanja do teh dvokolesnih raket, ker so to pač stroji, kateri te lahko hitro spravijo tudi na drugi svet, ampak bojim se jih pa ne. Tako ni nobenega problema, tudi če mi v roke porinejo krmilo poltonske Goldwing ali pa CBR-ko z več kot 180 'konji'.
Ampak danes sem bil pa posran. Chris je dovolil, da smo naredili prispevek za Avtomagazin in spletno stran, katero trenutno čitate: "Ampak bodi previden, tole je trenutno moj edini motor in v prihajajočem tednu imam še en nastop."
Pol se pa pejt. Pa še kar nekaj gledalcev, znancev, prijateljev je paslo zijala medtem, ko sem se ukvarjal z BMW-jem F800R. Pero (tokrat kot fotograf) pa: "A z nogami na sedežu bi šlo? No, pojdi še enkrat po prednji, saj znaš bolje! "
Če bi bilo po moje, bi z motorjem eno uro samo krožil po pisti, da bi se privadil zavor, odziva ročice na plin, značaja dvovaljnika. Imeli smo pa pol ure časa, ker se je Chrisu po dveh dneh v Sloveniji mudilo nazaj domov. Klinc, šiht je šiht - gas do konca, počez, po zadnji, po prvi, v stoje, z nogo na sedežu, brez rok . . Na srečo se je končalo lepše kot v tistem vicu, kjer Janezek vožnjo s kolesom konča brez zob.
Bi še kaj povedal o motorju, pa se mi trenutno nič kaj dosti ne da. Boste lahko čitali v reviji in kasneje na spletu, jaz grem zdajle sanjat, kako se pripeljem po prednjem kolesu in kušnem Dašo Astafijevo (Playboy, avgust 2008, če ste zgrešili), tako kot je Pfeiffer danes eno izmed naših deklet, ki z zastavicami urejajo promet na dirkah državnega prvenstva.