Lep poletni dan, ležerno krmilim Octavio tam od Sežane proti Komnu.
S povsem neobremenjeno glavo šofiram po cesti med kamnitimi hišami, vinogradi in temno zelenimi iglavci, skozi okno prav prijetno diši po primorski. Cesta je znana, saj sem jo na dveh ali štirih kolesih samo letos prevozil najmanj desetkrat.
Malo naprej od Dutovelj dohitim s petimi delavci otovorjenega rdečega Golfa dvojko, ki se z izpuhom nevarno blizu asfalta prav po polževo počasi preklada čez ovinke. V vzvratnem ogledalu pa se kar naenkrat prikaže prednja maska srebrne Opel Frontere. Eeej, pa kaj ti je stari? ! Nalimal se mi je na skorajda na blatnik, osel. In se pokaže ravnina, kjer bi lahko smuknil mimo počasnega Golfa. Pa nisem, ker je stric s Frontero že na prehitevalnem pasu in počasi nabira hitrost mimo mene. Popustim plin, da se bo lahko varno pomaknil za Golfa. Opel pa je še vedno na prehitevalnem pasu, čeprav je prekinjene črte že konec in se bliža levi ovinek. Kreten!
________________________________________________________________
Zavorne luči na Fronteri zažarijo, karoserija se močno nagne naprej, hkrati voznik sunkovito zavije desno pred Golfa, ki se zaradi nizke hitrosti še pravočasno izogne karambolu. Stricu v terencu pa to ni uspelo . . Na tleh leži 50 kubični skuter, ob cesti pa mlado dekle, oblečeno poletnim temperaturam primerno. Kratka majica, kratke hlače in natikači. Pa zakonsko predpisana čelada. Brez ledvičnega pasu, rokavic, močnejših čevljev, motoristične jakne . . In takole iz razdalje desetih metrov nič ne kaže znakov življenja . .
Ampak, punca je imela srečo. Zakaj? Ker je zgodba pod črto izmišljena. Vse drugo je resnično: jaz v Škodi, delavci v počasnem Golfu in nepremišljeno prehitevanje strica s Frontero. Punco na skuterju sem srečal kakšen kilometer kasneje in v glavi se je zavrtela situacija, ki sem jo opisal zgoraj.
Tako se dogajajo nesreče. Zaradi naših napak in nepremišljenih dejanj. Ata pogleda levo-desno in zapelje na glavno cesto, motorist pa 120 km/h čez naselje BUMF v levi bok. In potem "spregledal motorista". " . . zaradi neprilagojene hitrosti . . " Ogromno če-jev v debatah znancev in prijateljev mrtvega motorista. Da, ČE bi se vozil, recimo da 70 km/h in ČE bi ata še enkrat pogledal levo, do nesreče ne bi prišlo. Pika.
Tako malo je potrebno. Tisti pez** v Fronteri je mogoče dve minuti manj zamudil na sestanek, niti na misel pa mu ni prišlo, kakšno nesrečo bi lahko povzročil.
Pa srečno!
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del