8.000 metrov nad morjem, s slušalkami (desna je hreščala) v uhljih buljim v WallE-ja na majhnem zaslonu, vgrajenem v sedež pred menoj.
Malo prej so stevardese rekle, da bi bilo fino spustiti plastične zavese na oknih, da bodo tete inu strici lažje spali, pa še bleščalo se je od močnega sonca in belih oblakov.
Gledam, gledam, gledam . . Pa se spomnim, da bi bilo fino spet malo pogledati skozi okno in - me pričaka takle razgled na sončni zahod. Lepo za popizdit.
Tisti, ki ste si ogledali risanko z robotom, ki čisti Zemljo, boste razumeli kaj bi rad povedal. Saj veste, tisti debeli ljudje na udobnih ležalnikih, z projeciranimi ekrani pred očmi, leni, dolgočasni . .
"Vi ar sou stjupid, vočing dis smol tivi djuring autsajd is sou bjutiful, " se strinjava s Francozinjo, ki je sedela zraven mene in gledala isti film.
Malo distance do digitalnega sveta, prosim, je ta realen preveč lep, da bi se poneumljali pred tekočimi kristali.
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel