Do cestakov, bogmipomagaj, ne gojim čustev do te mere, da bi o njih sanjal in ob gledanju njih fotografij onaniral. Rad jih pogledam, se zapeljem (če je le možno, po dirkališču) in po najboljših močeh tudi kaj pametnega napišem. Potem pa – Panigale …
Z ogromnim fotoaparatom za vratom, dvema objektivoma v fotografskem brezrokavniku, s polnim nahrbtnikom na ramah in na njem še dodatno privezano vrečko, polno katalogov, tlačenk in USB ključev se prerinem do ograjice. U! In gledam. Kolnem čim manj, ker je to bojda grdo, ampak – pizda!
Evo, spet jim je uspelo. Slaba MotoGP sezona (oziroma prevelika pričakovanja od makaronarsko-špagetarske naveze Ducati-Rossi) jim ni preprečila stvaritve motocikla, katerega fotografijo z največjim veseljem streseš na namizje računalnika. Uspelo jim je z 916 in z njegovima klonoma 996 in 998, uspelo jim je z 1198 in, evo, uspelo jim je z 1199. 999 je bil zanimiv poizkus, a nič več kot to.
Edini motor, pri kateremu sem tam ob tisti ograjici čakal tri, štiri ali celo pet krogov na vrtljivo stojalo postavljenega lepotca. In da boste ob nevoščljivosti, ker ga (še) nimate, lahko še malo ponosni, naj vas razveselim z novičko, da je prednji karbonski blatnik izdelan na Gorenjskem, v MS Productionu. Ha, Slovenci nimamo samo Akrapoviča!
Če vas dizajn ne prepriča: zmore 195 'konj' in suh tehta 164 kilogramov. Tole hočem peljat!
P.S.: Zanimiva in informativna mikro spletna stran - klik.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol