Jesenski ponedeljek, meglen - tak, kakršen ni nikomur preveč pri srcu. Da bi v Kranju našel parkirplac? Ni šans.
Okrog občine je itak zabasano kot vedno. Pri Čebelici je, od kaj pa vem kdaj, zapornica. Dvesto metrov stran oddaljeno parkirišče na Likozarjevi poka po šivih. Spodaj pri Zlati ribi avtomobili stojijo celo pred drevesi, ki ločujejo parkirna mesta in dajejo asfaltni đungli vsaj malo življenja. Jelenov klanec - poln. Brioni zaradi gužve komaj prehodni.
In da se vam ljubi, dragi moji, vedno znova krožiti, po možnosti z mobilcem v eni roki ter sendvičem v drugi, ter iskati parkirplac v tem gorenjskem velemestu? Če ste že preleni za pešhondo ali bicikel, razmislite o temle. Tudi tole pride v poštev. Ali pa o enem izmed telih. Konec koncev, še s tole kravo boste hitreje našli kvadraten meter ali dva prostega asfalta, skočili po opravkih in nazaj domov, v službo . . Ampak kot zgleda velika večina dnevno potrebuje okrog sebe še prostor za štiri potnike, dva psa in pralni stroj.