Honda pogumno ustvarja nove oblikovalske smernice in zdi se, da uspešno.
Kaj ste si mislili, ko je luč sveta (oziroma milanskega salona, če se prav spomnim, ali je bil Koeln? ) ugledala nova Hornet 600 - ta, ki je še danes aktualna. Okroglo luč je zamenjal nek zaobljen trikotnik, izpuh so postavili tja nekam pod motor, linija zadka je bila, hm, nenavadna . . Ampak oblika se je prijela in meni se zdi prav simpatičen nejked.
Potem CBR 1000 RR, ki je pripeljala na svet predlansko leto če me spomin ne vara (ne ljubi se mi googlat za točnimi letnicami, oprostite). Spet motor, ki se je ostrim linijam superbajkov postavil v bran z mehkimi, zaobljenimi linijami in minimalističnim dizajnom. Da je grda, smo bili brihtni - danes si tega ne upam trditi, ker Fajerblejdka je lep motor, še posebej v dirkaškem oklepu brez nosilca za tablico.
Pa smo pri cilju: VFR 1200 mi sploh ni potegnila. Kot ena glomazna krava je delovala na fotografijah, še posebno slikana od spredaj z boka, na tričetrt. Pa se bom, kot kaže, tudi te vesoljske oblike privadil.
Danes sva s prijateljem odvila dušilec na Akrapovičevem izpušnem loncu. Uf, grmi! Pa ne okol govorit.
Test bo v prihodnjem, dvanajstem Avto magazinu.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere
