Pred bralci Avto magazina in naše mopedistične spletne strani www.moto-magazin.si mi ni več treba, in niti ne vem, čemu bi, skrivati nagnjenosti k vožnji zunaj ceste.
Zato je odveč pisati, čemu v garaži strogo namenski terenski stroj, saj se ve, čemu taka 'mašina' služi – vožnji po cesti prav gotovo ne, zato se o (ne)udobju ozkega sedeža, (ne)stabilnosti motocikla pri večjih hitrostih in (ne)uporabnosti enduro gum na cesti nikoli ne razglablja.
Se pa velikokrat zgodi, da kdo sprašuje, zakaj neki bi si lastil cestni enduro motocikel, če pa se z njim voziš po cesti ali pa kvečjemu po makadamski cesti, ki sprejme tudi kateregakoli 'nejkeda' na gladkih cestnih valjarjih. Govorimo o strojih, kot so BMW GS (800 in 1200), Yamaha Tenerere (in Super izvedba le-te), Triumphov Tiger, in podobnih.
1. Verjetno stvar okusa, a pokončna drža z ravnim krmilom pred seboj se mi zdi naravna, udobna in varna. Kako to – varna? Prvič, pokončna glava ima dober razgled na cesto pred seboj in, drugič, upravljanje takega krmila je lahkotno in učinkovito. Pri hitrih manevrih bi si upal trditi, da bolj kot pri športnem motociklu z nizko postavljenim krmilom ali čoperju s tisto jekleno rogovilo namesto krmila.
2. Stvar pogleda na to, kaj je še 'zdravo' in kaj ne, ampak v okviru zdravega uživanja v vožnji po cesti so zgoraj omenjeni motocikli na cestnih enduro gumah enako hitri kot 'cestaki'. Seveda se krog na otoku Man prevozi hitreje s CBR-ko kot pa s Crosstourerjem, ampak veste, sem pa tja tudi koga pokrijejo s polivinilom ... Na zaviti cesti ne podcenjujte cestnih endurov!
3. Stvar navade, ampak zgoraj omenjeni stroji se ne ustrašijo robnikov, stopnice, grabna desno od zapornice ... Ne govorim o ovirah v gozdu, ampak o vsakdanjih popestritvah urbanega motorista. Včasih je skok preko nuja, drugič le zabava.
4. Na motociklu se lahko vozi v stoječem položaju. A zakaj bi stal, če lahko sediš? Zato ker je fino, in to ne le na terenu. Lani sem po končanem primerjalnem testu velikih endurov naredil še izlet z Yamaho Super Tenere in spoznal čar vožnje v stoječem položaju po cesti. Pri pospeševanju nagneš čelado skoraj nad os prednjega kolesa, pri zaviranju pa je zadnjica nad osjo zadnjega kolesa.
Vseskozi, tudi med konstantno vožnjo naravnost iščeš rezultanto sil zračnega upora, gravitacije naprej ali nazaj nagnjenega telesa ter silo zaradi pospeška ali pojemka. In lebdiš v prostoru kot Kranjec, ko se odrine v Planici (sicer nisem še poskusil, ampak ajde, slutim lahko).
No, to na nakedu, čoperju, športnem motociklu ali potovalniku ni možno.