Naneslo je, da so na našo veliko žalost BMW-jevici odpovedali novinarsko predstavitev novega R 1200 GS. Ampak vsaka stvar je za nekaj dobra, pravijo.
Isti trenutek sem se spomnil Tilnovega vabila na ponovitev tunizijske avanture z leta 2010. S puščavo imava od takrat neporavnane račune, saj mi je povzročila nekaj sivih las in luknjo v denarnici zaradi generalke na LC4 ... Seveda ni kriva puščava, ampak moja neizkušenost. Kaj točno se je dogajalo, si preberite in poglejte tukaj.
Tokrat grem dol s stopetindvajsetico, z rezervnimi filtri in (bio razgradljivim, ha!) oljem za le-te, dodatnimi zaščitami proti vdoru peska, z neko dirkaško tekočino v hladilniku (hvala, Bogdan), novo zajlo za gas (hvala, Axle), z novim oljem v motorju, s pregledanimi ležaji in semeringi, novimi (rabljenimi) ščitniki na balanci ... Bomo videli.
KTM je skupaj z ostalimi stroji že v Tuniziji (sledite ga lahko preko satelitskega sistema), jaz pa po jutranjem prevozu z vlakom in ljubljansko trolo trenutno na Rudniku čakam štajersko ekipo, da skupaj nadaljujemo pot proti letališču v Benetkah.
Da se bom dnevno javljal, ne obljubim. V puščavi UMTS slabo vleče ...
Če ne prej obljubim javljanje v tednu po 26. februarju. Kaj pravite, koliko dni bo preživel mali brencelj? Eden izmed tistih, ki uganete, dobi ... Deci puščavskega peska.
Klinc, vsaj generalka bo v primeru neljubega cenejša.
Uživajte tudi vi.
P.S.: Se opravičujem za temno fotko. Puščavski dirkalnik sem dostavljal ponoči sredi največjega sneženja (ja, tista črta ni meteorit, ampak snežinka). Enkrat je Stanovnik dejal, da če imaš tri dni pred dirko vse nared, je nekaj narobe. Bo že nekaj na tem.