Ampak kupec je kupec, firbci ste pa prav sitni.
Tri dvokolesa sem prodajal ta teden. Ker so že predolgo služili nabiranju prahu in zasedali dragocen prostor v garaži, sem oglas vrgel najprej na tale blog, potem pa še na avtonet.
Predvčerajšnjim je klical fant s primorske, povprašal par stvari, se najavil včeraj ob določeni uro in prišel. Oglasa na spletu in s tem fotografij prej sploh ni videl, za prodajni artikel mu je povedal znanec.
Prišel, pogledal, nič kaj preveč barantal in potem poleg prvega prodajnega artikla opazil še dva: "A z oltimerji se tudi ukvarjaš? " Povedal sem, da sta naprodaj tudi dva od treh v kotu parkiranih Tomosov, razložil kako in kaj, potem sva udarila okroglo ceno za vse tri, stisnila roke in - to je to.
Kaj bi rad povedal?
Prej so me cel teden klicali razni fantje in strici, spraševali to in ono, se celo napovedovali da pridejo iskat (in jaz, cepec, sem zato nekemu drugemu interesentu rekel, da je moped že prodan) in tako dalje. "Koliko bi se pa dalo zmenit za ceno, a ima original štofeljc za kestl, a prodaš posebej auspuh, koliko na uro gre in koliko prestav ima . . ? "
Zato sem fantu včeraj rade volje dal dobro ceno in sva bila zadovoljna oba: on je po pametni ceni dobil dva oldtimerja in triala, jaz pa prostor v garaži in mir.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
