Mater, skoraj sem pozabil, kako fino se je vozit na dveh biciklih.
Nisem prepričan, a so bili mravljinci po hrbtu posledica nizkih temperatur ali mogoče stranski učinek moje orgazmično dobre volje, ko sem vijugal po ravni cesti in se pod čelado drl tisto, našo pesem . . Eh, saj ni važno katero. Tole januarsko sonce brez nizke megle res dobro dene.
Me pa malo skrbi. Če se bo sezona res tako kmalu začela, bo kmalu začelo tudi pokati. Ne zaradi petard, ampak zaradi trkov pleha s plehom, plastike s steklom. Gledam, se pogovarjam, poslušam in berem, kako vsi motoristi nestrpno pričakujejo toplo vreme in suhe ceste. Saj razumem, težko se je zadržati in ne-poizkusiti, koliko gre nova R1 in če tiste gume z reklame res tako dobro držijo.
Zamislite si, kako previdno ste vozili motorček z 0 prevoženimi kilometri. Lepo počasi, največ do, recimo, 5.000 vrtljajev gredi v minuti in brez globokih nagibov, ker so pnevmatike še mastno nove. Tako se mora vsako pomlad ogreti tudi motorist in vsa okolica, ki leti mimo njega - predvsem asfalt in drugi udeleženci v prometu, ki pozabijo na hitre dvokolesnike. Ne, črnih številk ne bodo zmanjšali policisti, še manj strici v kravatah, ki krojijo zakone in člene in odstavke. TI jih lahko spremeniš. Ti in tvoj prijatelj in od prijatelja prijateljica in . . Mi, motoristi pač. Kdo pa drug? !
Srečno, Kekci!
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere
