Banđi je bil super, a prekratek. Tokrat sem rinil v tandemu iz višine kakih dveh kilometrov in pol nad Bovcem. To pa trga gate, ej!
Po brzinskem pakiranju najnujnejših potrebščin in vožnji skozi Škofjo Loko, Železnike, Petrovo Brdo in Kobarid do Bovca, kjer sem si privoščil zajtrk, so me oblekli v kombinezon in usnjeno čelado (kot sem že navajen, sem spet imel težave z velikostjo), na tesno pripeli v pas in že smo v majhnem letalu začeli nabirati višino nad severno Primorsko. Spodaj Bovec in zelena Soča, na desni Kanin in planinski dom Petra Skalarja, kjer sem ravno pred dvemi tedni jedel najslabšo klobaso v življenju, potem pa Stol in Muzec, pa bivak, v katerem smo tri leta nazaj nočili . . Breginj, Kobarid, ošiljen vrh Krna . . Že sam polet je, kaj pa vem, kako bi to opisal. Lep.
Občutki dosežejo vrhunec, ko z nogami zabingljaš tri kilometre nad morsko gladino in te pilot tandema zažene tja dol v zeleno dolino. Noro! Težko opišem, kaj se dogaja z glavo in telesom, ko z več kot 200 kilometri na uro plavaš po zraku. Po nekaj sekundah prostega pada se hitrost hipoma zmanjša, hkrati pa izgine tudi hrup do te mere, da se s pilotom lahko mirno pogovarjava. Še par obratov, ki ti nabijejo adrenalin v tri krasne in pristanek na mehki zadnjici.
Dan sem zapolnil še z izletom do Tolminskih korit in Čadrga, kasneje pa v Adamovem kostumu lezel v Sočo ravno v trenutku, ko je izza ovinka pripeljala turistična ladja. Pogledal sem nekaj skokov s 26 metrske skakalnice v Mostu na Soči, domov pa zapeljal preko Cerkna, Bolnice Franje, Davče, Železnikov in Čepulj.
Hvala Marti, Maji, Primožu, Mateju, Manci, Tini, Nini, Tadeju, Nejcu, Juretu, Gogiju, Davidu, Nini, Ani, Tini, Evi, Leji, Marceli, Petru in Mateji za edinsktveno darilo in Yamahi Tenere za lepih 260 kilometrov.
P.S.: A veste, kakšna je bila zjutraj napoved? Strele, nevihte, dež, skratka prava vremenska drama, a je ta počakala do večera, ko sem prijetno utrujen pri odprtem oknu čital knjigo. Edine kaplje čez dan so bile tiste potne zaradi vročine.
Hvala za dan :)
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja