Gledam rezultate naše ankete: 42 odstotkov jih pravi, da vozijo malce počasneje, 15 odstotkov pa popolnoma upošteva prometne predpise.
Če na zadevo pogledamo z zelo svetle strani, je več kot pol voznikov upočasnilo tempo na cestah in zmanjšalo možnost nezgode. Je torej zakon dosegel svoj namen?
Tudi če ta previdnost reši le enega motorista, lahko odgovorimo pritrdilno. Pomislite - ta motorist je lahko vaš prijatelj, sorodnik, vaše dekle . . Če strah pred visoko kaznijo reši njegovo/njeno življenje, je namen dosežen.
Pa vseeno - rešitev z dragimi kaznimi se mi ne zdi prava. To je približno tako, kot če bi kaznovali Janezka, ker bi ne znal sešteti dva jabolka plus tri jabolke je pet jabolk. Dva možna vzroka sta: Janezek ni ravno Ajnštajn ali pa Janezka nekdo ni naučil seštevati.
Prvič: lahko hitro ugotovimo, da Janezek ne bo dobil spričevala in zato ne bo dobil dobre (poštene) službe in bo zato v merkatorjevem skladišču do konca življenja za male pare zlagal gajbice jabolk iz Španije. Ali drugače povedano: če nekdo ne zna (s pametjo) uporabljati Ninđe taužnt, si ne zasluži štemplja v roza knjižici. Ja, vem - silno težko je potegniti črto med tistimi, ki si izpit zaslužijo in tistimi, ki si ga ne.
Po mojem mnenju pa večkrat pride do druge situacije. Janezek ne zna seštevati, ker:
- ima nesposobno tovarišico,
- ima nesposobne starce,
- ima starce, ki mislijo, da je nesposobna tovarišica in nikakor ne njihov Janezek ter mu zato dajejo potuho,
- ima sošolca, ki ga je našuntal, da skupaj špricata matematiko in gresta rajši kadit za kurilnico.
Pa primerjajmo z moto-sceno po alinejah:
- Avtošole dajo premalo znanja. Mogoče ne vse, ampak verjetno vsak izmed vas pozna nekoga, ki se je že pohvalil nekako takole: "Ti, veš kako mam kul inštruktorja. On gre na kavo, jaz se pa sam vozim gor pa dol po poligonu." Res noro, potem pa pride na cesto in ne zna premzat.
- Z znanjem, ki ga dajo (bi ga morali dati) starši, zna biti šmorn. Ravno v času, ko si mularija zaželi premikanja na dveh kolesih, zna biti avtoriteta precej mlahava in zato ostane le pri "a si videl spet so se trije ubil glej da boš previden in počasen drugače ti bomo vzeli motor . . ja, ja mami, bom . . "
- Tudi taki se najdejo, ki s svojim vedenjem na cesti (v avtomobilu) dajejo mulcu vedeti, da oni so pa res kul, ker ne spoštujejo zakonov in veselo kolnejo policijo, ostale udeležence v prometu, znake, pešce, kolesarje - vsi so krivi, le oni sami ne. Zgledi pa vlečejo . .
- Pa smo pri družbi. Po mojem mnenju je pomen družbe takoj za (avto)šolo, če ni celo najbolj pomemben dejavnik pri razvoju (mladega) motorista. In razumem, zakaj stvari so, kakršne so. V družbi napaljenih mladcev se je silno težko brzdati, da ne bi pokazal, da zmoreš biti vsaj tako hiter, kot je hiter tvoj prijatelj. V taki skupini divjanje po cestah hitro postane nakaj povsem vsakdanjega in zdi se, da so zadeve pod nadzorom. Dokler . . dokler ne poči.
Več bi bilo treba delati na osveščanju, izobraževanju, šolanju. Ampak vse to stane veliko denarja, obstaja pa preprostejša rešitev, s katero je mogoče celo zaslužiti: dvig kazni. Bomo na koncu leta sešteli črne številke in videli, če je taka rešitev prava . .
Aja, še tretja možnost obstaja: Janezek se dela norca s tovaršice, ker, recimo, itak nima namena dokončati šole. Ob tako visokih kaznih je vse več motoristov, ki na mahanje policista z loparčkom ne reagirajo z ustavitvijo ampak privijejo plin in odpeljejo dalje. Češ, kaj je meni tega treba. Policisti nimajo več prave avtoritete - mogoče tudi zaradi (nepravično) dolgih zneskov, ki jih pišejo na položnice?