Ne, nadomestni motocikel ni vključen v paket asistence na cesti.
Najprej se mi je na avtocestnem uvozu iz Grosuplja proti Ljubljani zazdelo, da je dizelskemu motorju za hip pošla sapa. Kak kilometer pozneje pa je 2,5D izdahnil. Sranje. Še ne tako dolgo nazaj sem se hvalil, da bo ta mašinca s prevoženimi komaj 124.000 kilometri 'laufala' v nedogled. Ustavil sem pred izvozom za Grosuplje-zahod, postavil varnostni trikotnik in zavrtel čudežno številko asistenčnega centra zavarovalnice Triglav (ne, to ni reklama). Sreča v nesreči, prvič.
Ker je bilo na današnji dan na cesti malo morje (tudi okvarjenih) vozil, sem od prvega klica do trenutka, ko se je pred Fiatom parkiral dobrodušen gospodič iz Velike Kladuše, počakal slabo urico.
Nato sva Ducata z letnico izdelave 1996 dostavila do mojstra blizu Kranja, jaz pa sem iz kombija zapeljal Volka. Sreča v nesreči, drugič: zjutraj sem pri Španu prevzel Syma Wolfa CR300i. Čakaj, a ne dela Sym (le) skuterjev? Očitno ne: tako videz, otip kot prva vozniška izkušnja kažejo na to, da je to čisto pravi motor(ček). V opremi, prej kot vožnji z motociklom namenjeni izletu do plaže, sem ga prav prijetno počasi zapeljal po poteh, kjer sem pred 20 leti na svetlo rjavem Automaticu začenjal svojo motoristično kariero. Čeprav sem imel takrat čelado, tokrat pa v sili razmer pač ne, sem se danes pri hitrosti, nižji od hitrosti cestnega bicikla, počutil varno in razmišljal, da ko bo enkrat (pametni) motocikel sam zaznal, ali ima voznik na sebi vso zakonsko določeno varnostno opremo in nepridipravu preprečil nadaljnjo vožnjo, takrat ... Motociklizem ne bo več, kar je nekoč bil. A verjetno so si enako mislili tudi jezdeci, ki so se zmrdovali nad jeklenimi konjički.
Nimaš kaj: čas gre naprej in Sym, ki smo ga svoj čas gledali tako postrani kot v istem obdobju korejsko Kio, je izdelal prav soliden strojček. Veste, koliko stane? Štiri jurje!
P. S.: Nivo olja v Ducatu je normalno, hladilne tekočine takisto, jermen je na mestu. Ne more biti hudega, se tolažim.