Ob odločitvi, da začetek letošnje zime preživim daleč daleč spodaj dol, Miha še nisem poznal; še manj sem vedel, da ima v garaži motor.
In ko sem ga po tem, ko naju je povezal prijatelj iz Sydneya, prvič kontaktiral, mi je takoj napisal, da bom lahko za kak krog vzel njegovega Suzukija. Še preden sem sploh omenil, da sem motorist! Faca.
No in danes sem naredil ta 'krog'. Iz Aucklanda po Red Hills road proti plaži Muriwai. Tam sem ugotovil, da se je možno voziti po plaži. Dovoljeno. Z omejitvami (60 km/h), a brez radarjev. Suzuki se je po pesku zavrtel tudi do 110, samo prosim ne govorite tega naokoli ...
Namesto opisa doživetja bom ponovil misel, zapisano v enem izmed prejšnjih blogov: točno ta trenutek je treba ceniti in izkoristiti točno to, kar imamo. Z dvestopetdeset kubičnim Suzukijem GN 250 sem užival ko nor. Super stroj. Zame danes (in jutri tudi) najboljši na svetu.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja