Deloma je bila kriva dolga dirkaška abstinenca, a kljub temu za navdušenje dirkačev lahko okrivimo res odlično pripravljen teren.
Krog, za katerega so najhitrejši porabili okrog osmih minut časa, je vseboval vse: par pravih in nezahtevnih motokros skokov, nekaj pravih je*ic, poštene obvoze, šus po gozdni cesti, cik-cak med drevesi in travniške špagete, kjer smo dosegali hitrosti preko 80 kilometrov na uro. Skratka, za teren si organizator zasluži čisto petico.
Sam sem v razredu Sport E1 (do 250 ccm brez licence) štartal res odlično, bil v prvem zavoju na drugem mestu in nato pred prvim strmim vzponom povedel. Nato sem namesto bližnjice (hard) izbral daljšnico (soft) in se spretno zakvačkal ter naslonil na drevo. Takrat sem izgubil kar nekaj mest.
Razen tega, da so me v prvem krogu malo mučile roke (deloma je bil za to kriv tudi rahlo masten prednji disk), je vožnja potekala zelo v redu. Časi krogov sicer zaradi dejstva, da niti enkrat nisem ubral bljižnice, niso bili ravno briljantni (najhitrejši 10 minut in 31 sekund), a zaradi res prijetnega terena in vrhunsko delujočega motorčka sem res užival. Po pravici sem pričakoval več od šestega mesta, a preostalim fantom lahko le čestitam. Proti koncu so me, tokrat prvič, izdale noge. Krči v mišicah okrog kolena so bili kar nerodna reč.
Me pa veseli nekaj drugega. Prijatelj Žiga, ki je v Škednju doživel dirkaški krst s Suzukijem DR 650, ima zdaj v rokah 450-kubičnega EXC-ja z letnico 2011 in... In fant je vse do zadnjega kroga vodil v razredu amater! Nato je mislil, da je dirka že končana in v zadnjem krogu popolnoma upočasnil tempo. A če odmislimo čas tega dvanajstega kroga (13:25), je delal izredno konstantno hitre čase: od najhitrejšega 9:50 do 10:30. Kljub temu, da sem v cilj pripeljal pred njim, me je učenec (skupaj sva opravila le dva treninga na brniški motokros stezi) zelo suvereno nascal. Na koncu je dosegel 2. mesto in za bil za povrh še izžreban kot dobitnik Savske gume Terracross. Yes!
Se vidimo v Semiču. Že čez en teden!