Za spremembo in kar tako malo za hec tokrat kratek test ne ravno najnovejšega motocikla. Skuterja, pravzaprav.
Ime mu je Mio, piše se Yamaha. 110 kubičnih centimetrov je veliko njegovo z zrakom hlajeno srce, v življenje ga, kadar ne zataji sklopka zaganjača, zbudi elektrika. Zavore ima: spredaj je kolut, kar pošteno zvit, zato pri ustavljanju trese. Zadaj je boben, ki ne nudi ravno občutka šestbatnih radialno vpetih Brembo čeljusti, ampak dela.
Krmilo je dovolj visoko, da se pri zavijanju ne zaletava v kolena, še bolj pa navduši prostor med nogami, dovolj velik, da na tesno požre velik nahrbtnik s spalno vrečo, brisačo, kopalkami, puloverjem in fotoaparatom.
Gume so že rahlo balonaste, a so preživele dobrih 300 kilometrov mučenja po cestah; takih in drugačnih, kjer bi bolj kot skuter prišel v poštev LC4. Zanimivo, da nudijo kar spodobno lego v zavojih, saj ko enkrat začneš slediti domačinom na takih in podobnih dvokolesih, ne gre več prav počasi. Res, tukaj so vsi po malem Lipniki, tako da kljub za moje pojme živahni vožnji nisem bil med hitrejšimi. Počasnejši so le skuterji z atom, mamo in otrokom, ali pa vodovodnimi cevmi, kokošmi, prenosnimi kuhinjami, koruzo na prtljažniku. Večinoma so to Yamahe, Honde in Suzukiji, pa kakšen Kymco in še nekaj nam neznanih čang-šlang znamk.
Pogon je kakopak avtomatski in je proti koncu avanture poleg oddajanja čudnih zvokov, ki so bili prisotni že na začetku, začel speljevati nekam sunkovito, cukajoče. Potegne do hitrosti 80 kilometrov na uro, več pa, niti po klancu navzdol, niti nisem upal.
Porabi točno 2 litra na sto kilometrov, posoda za gorivo je le (približno) trilitrska. Dovolj, saj je v vsaki vasi več (samopostrežnih) bencinskih črpalk. Ustaviš, natočiš dve plastenki, zatakneš nekam deset tisočakov in greš dalje. Za evro dobiš približno dvanajsttisoč rupij, torej je liter goriva cenejši od petesetih naših centov.
Kazalec količine goriva na armaturni plošči dela, tisti za hitrost ravno tako, a ga ne potrebuješ, ker omejitev ni oziroma se jih ne drži nihče. Pač pelješ tako hitro kot ostali oziroma toliko, kot se ti zdi pametno. Policisti? Hja, za prevoženo rdečo luč in posedovanje običajnega namesto mednarodnega vozniškega dovoljenja mi je naštel za milijon in pol rupij kazni, pa sva potem 'zglihala' na stodvatisočaka rupij in pet evrov.
Si lahko za štiri evre dnevno želiš več?