Točke blejarstva

Moje osebno mnenje o popustih, akcijah, točkah in karticah.

2. 9. 2010

»A točke zbirate, « je vprašal črpalkar po tem, ko sem vtipkal kodo za Magno, najprej dvakrat napačno, v tretje je prišel pa Rado.

Nekam nerada se je Magna vrnila v tisti cheap rdeč plastični etui, vdihnem, dvignem pogled.

»A slučajno zgledam kot Magic Johnson ali Scottie Pippen? A se ti zdi, da v telih opankah lahko predriblam Miliča in zabijem koš kot tiste v žabe, ki delajo salte pod košem in je cela dvorana čisto paf, kako je pa to fajn? Dol mi visi za tele vaše je*** žoge. Pa kaj ste pri***njneni, da mislite, da me boste s temi k***evimi prodajnimi čiračarami prepričali, da bom kuril vašega petindevetdesetoktanca namesto OMW-jevega petindevetdesetoktanca samo zato, ker bom po šetstopetnajstem obisku dobil skonto na eno okroglo žogo, ki jo nek Indonezijec ali pa Kitajec napihne za 0, 12 dolarskih centov?

Ja, da ne govorim o po***anih OMW-jevih Shrek šalčkah in magnetkih in pi**ah žličkah. Sram jih bilo, zelence, pi***, ne rečem, da bi po hektoliru pokurjenega dizla dobil kekčev klobuk in pehtin darilni paket s čajem iz materine dušice in mazilom iz arnike, ne pa magnetek (mislim res, wtf? ) s smrdljivo zeleno spako, ki sploh ne obstaja. Kekec pa pehta, ajde, to že, ampak ne pa Šrek. Koji ti je on k***c? Kot da nimamo doma dovolj šalic iz ikeje pa še eno novo Kranj – zdravo mesto. Neke prevolilne fore, sunce jim grebatorsko, pa to. Dirkališča ne bodo naredil nihče, kaj čem jih potem volit.

In kaj je ta pildek zraven računa? Oooo, popust na zložljive palice? Jih imam, ti kmetavz žabarski, da veš, in se telih vaših đabe s palico ne dotaknem, ker grem stavit, da so za en drek. Še tega se manjka, da grem smučat s Kredarice in se zavalim v prepad, ker se mi bo tale vaša mejd-in-čajna zložila nad Krmo. Dobro vem, kako je s temi poceni palicami, sem se že enkrat nategnil. Ko se ti enkrat s petnajst kilskim ruzakom na rami nehote zloži nekje sredi pi*** materine, bi telih petdeset procentov popusta vrnil z obrestmi, samo da bi tisti moment imel en tak orenk kulturen izdelek od palic, ne pa neka jajca za 14, 945 centa nabavne cene. Ja, centa, ne eura! Ajde, za na Šmarno goro, ampak a mogoče zgledam nek zaveden penzjoner, da bom rinil na Šmarno? V nedeljo ob devetih in potem pi***, ker me bo spodaj v Trzinu nekdo zaparkiral na tri centimetre.

Ali pa torbe, uf, ta je šele dobra. Prejšnji mesec sem pospravljal sobo in sem dve vrgel stran, eno (tako rumeno-črno z Yamaha in Valentino Rossi napisom, ki bo po koncu te sezone itak brezvezna, no pravzaprav je že) pa imam za pošenkat. In da bi zdaj jaz rekel, ne, tule ob avtocesti pri Kozini pa ne bom tankal, ker zbiram bedaste svetleče nalepke, da bom lahko kupil komplet torb. Pozor – kupil, ne dobil! A da bom notri zbasal še dvesto reklamnih majic in spravil v klet, ker mogoče bo pa še kdaj prav prišlo?

Ku** pa te akcije pa točke pa popusti. Mislim resno - če rabim kruh in mleko in ajvar, bom šel po kruh in mleko in ajvar točno takrat, ko bom to rabil. Vzameš, plačaš, pelješ domov, se nažreš, poserješ. Ne pa da moraš tuhtat, kateri dan je danes in potem stuhtaš da ne, danes pa ne bom šel v merkatorja, ker je jelenov kruh ob sredah cenejši kot v torkih, z idiotsko pika kartico pa takrat dobiš še ekstra đabe pike, s katerimi prihodnjo sredo lahko ceneje kupiš indijske oreščke. Iz Pakistana. Zakaj že?

Prav bedno se počutim – grem po sladoljed, Planica itak še vedno kraljuje, čeprav čokolada ni moja najljubša, ampak eni doma jo imajo pa rajši kot vanilijo in se nekako vse z veseljem požre in poliže do konca. No, in zdaj mi pa zraven cene piše, da recimo stane polkilska Planica 4, 56 evra, s poj****o pika kartico pa 3, 12 evra. Kdo je zdaj tu butelj? Jaz, ker nisem tak kreten, da bi imel poleg plačilne in zdravstvene še neko merkator pika kartico ali vsi ostali butalci, ki nasedate tem poceni trikom? Vem, jaz sem kreten, ker bom plačal več kot evro za sladoled več. Ampak kartice pa ne vzamem. Niti merkurjeve niti pika niti špar niti nobene niti KTM, če si jo že ravno izmislijo. Morda so si jo že. Iz principa, ker je to en velik čurimuri nateg.

A sploh znajo še kaj prodat, smrduhi pohlepni, brez da bi zraven z rdečo pisalo AKCIJA, CENEJE, PAMETNA CENA, TUŠEVI DNEVI, RAZPRODAJA, ZADNJI KOSI, BONUS, PENIS, DREKZENF? ! Poglejte no malo med policami. Kako je lahko v paketu rio mare že deset let ena piksna gratis, pa so te pitane ribe od rio mare še vedno dražje od calva in delamarisa in mercator tune? Ajde, saj so boljše, ampak – že deset let je ena piksna gratis? V rit si zabijte tisto gratis tuno, nateguni.

Pi***.

Oprosti, črpalkar, saj ti nisi nič kriv. Krivi smo mi, ker kupujemo tisto, kar nam porinejo pod nos za AKCIJSKO ceno, v resnici pa praznijo zaloge. Ali pa pač nategujejo cene tako, kot njim paše. Mi pa, beeeeee, gleeej tunaaa v akcijiiiiii, beeeeeee. Pa šee podvodniiii foootoooaparaaat, uuuaaau, beeee.

Evo, naš paradajz z vrta (bio, nič šprican, razen nemški prepeličar ga včasih poščije) sicer prodajamo po 20 evrov za kilo, ampak evo, za vas bom dal akcijsko ceno samo 15 evrov za kilo rdeče-črnega (baje je to črno od dežja) paradajza. A ni to fajn? «