Po treh dnevih in tristo kilometrih (večinoma) sipin nam je v kampu postalo dolgčas.
Kamp v senci eukaliptusov v Douzu, ponedeljek, 29. 3. 2010. Po zajtrku (tune se bom kmalu prenažrl, ampak z dosti čebule in paradajza in sira se da naredit kar okusen nešto-kao-kebab) je Tilen bogato rignil in predlagal, da bi šli metat frizbi. Fina zadeva, ta leteči talar, a moj rahlo zvit gleženj je bil dovolj dober razlog proti. Zaradi iste težave sta odpadla tudi tančula in gumitvist, ki ju je predlagal Robi, Etieen pa je zavpil: »Monopoli! Ma sem vejdu da sm neki pozabu uzet! «
Pa pride Tilen na dan z idejo, da bi se šli mehanike. »Jaaa, pejmo se mehanike,« sem vzkliknil in v trenutku opustil idejo, da bi se šli čistilke. In smo šraubali – Tilen je še s svežimi spomini na brcanje v kurbl Adventureju razkopal kablovje, sam sem ugotovil, da 'airbox-a' ne bom spravil ven drugače, kot da odstranim zadnji del okvirja in auspuh. Zdi se, da je ta plastična kanta pri LC4 pravi magnet za mivko – kar se tega tiče, se je Aprilijin RXV izkazal veliko bolje. Da pa je navdušenje nad jodlarsko 'ready to race' tehniko še večje, pa je poskrbela razpoka na zadnjem pestu.
Etieen in Robi sta v lokalni delavnici pomagala Karlu popravljati Magirusa, ki je ravno tako utrpel poškodbe na vpetju nadgradnje na šasijo. »Sahara brakes everything,« je zaključil dvainšestdesetletni Karl-Heinz Benemsi, ki je dve tretjini svojega bivanja na tem planetu preživel na poti, večinoma v Afriki.
Ampak hej, je blo fino! Zdaj bolje razumem Merharjevega Tomaža, ki je vožnjo po sipinah primerjal s turnim smučanjem in z nekoliko drugačnimi očmi bom spremljal prihajajoče Dakarje.
Prilagam nekaj slik za pokušino, na trdem disku pa se je znašlo tudi nekaj dobrih posnetkov z GoPro kamerce. V drugi polovici aprilia pričakujte video.
Uf, a en teden je že mimo? !
Ela alliqa.