Tunizija, šestič: Po štirih dalje

Načrti o raziskovanju severnejšega dela Tunizije na dveh kolesih so po 30-kilometrski testni vožnji padli v Bogo.

6. 4. 2010

Dva dni sem ga šraufal. Nisem sicer vstajal ob svitu in se do noči vrtel okrog SXC-ja, saj se je 'delavnik' pričel po poznem zajtrku in s premori trajal tja do večerje, ampak vseeno – toliko časa sem ga razdiral in spet sestavljal, da je koža na ramah in hrbtu postala rdeča kot pirhi, ki ste jih žrli čez vikend.

Kot bi se hotel opravičiti motorju za vse hudo v preteklih dneh, sem odstranil pomožni okvir, do zadnjega zrnca očistil komoro zračnega filtra in filter in kondom za čez filter, preveril zategnjenost vijakov, s cunjo brisal umazane dele, dolil nekaj olja … Da bi preprečil širjenje razpoke sem zadnje pesto z zunanje strani zalil s tekočo dvokomponentno kovino (kaj pa veš, mogoče bi pa držalo), pa ponovno namestil žmigavce in ogledala, celo zadnja luč in stikalo za štoplampo spet delujeta. Z bočnima kovčkoma je zgledal pripravljen za okrog sveta!

Klinc. Na tridesetkilometrskem preizkusnem krogu pred večerjo ugotovim, da motor kadi kot cvajtakter in da tudi potegne ne tako, kot bi človek od 625 s Keihinom polnjenih kubikov pričakoval. Brata 'ready to brake' sta končala v prtljažniku Tilnove hiše na kolesih (Adventure je ostal brez štroma), Aprilia pa z do konca obrabljenim verižnikom na prikolici. Preden pa začnete pljuvat po avstrijski tehniki pa naj povem, da sem za ta peščeni šmorn v veliki večini kriv sam: prvič, zaradi slabe priprave 'dirkalnika' (zaščita 'airbox-a' pred vdorom peska) in drugič, ker sem v sili razmer popustil dvomom o zadostni zaščiti suhega zračnega filtra v sodelovanju s kondomom, ki jo je predlagal sajnivažnokdo. Vsi se učimo – do tega trenutka nevedni bralci imate srečo, da na moji napaki.

Saj tudi Iveco in Kia peljeta, celo bolj udobno kot SXC, ampak ni to to. Ob spremljanju pokrajine z nešteto možnostmi preganjanja po makadamskih poteh in brezpotjih me znotraj kletke na štirih kolesih kar trga (v levem gležnju še posebej). Hiša na kolesih je že fina reč, ima za štiri utrujena telesa postelj, šporget in sekret, a je okorna, glasna in počasna.

Še kdaj bo treba priti, morda s strojem tipa BMW F 800 GS ali KTM 990 Adventure, z manj sipin pod kolesi in več pistami, kot je bila tale današnja iz Redeyfa, zabetonirana po komandi nemškega generala Rommela. Na vrhu prelaza pa z nešteto školjkami obdana jama, v katero se je zatekel Ralph Finnes (a je bil on? ) v Angleškem pacientu. »Anbilivibl, « bi rekel Karl, ki je zdaj z Kalijem in Magirusom verjetno že v Libiji. Če še ne veste – te dni so spet začeli izdajati vize za državljane šengena. Dva tedna prepozno.

Aja, Boga je tunizijska gazirana pijača, podobna švepsu. Appla pa gaziran jabolčnik. Ej ampak za futer pa nimajo nekega blaznega okusa ljudje tu doli, pečen piščanec se je poleg Karlovega kuskusa in 'domačih' makaronov z Barillo izkazal še za najboljšo rešitev za prazen želodec.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri