MXoN- Brez potrebnih izkušenj in sreče

12. 10. 2009
Deli

Teden dni po največji dirki v letošnji sezoni in sicer MXoN v Italiji, sem šel pogledat dirko za PP v Šentvid pri Stični. Slišal sem mnogo komentarjev o našem nastopu, zdaj pa bom podal še moje mnenje.

Kot vsi, ki so spremljali naše rezultate, sem tudi sam malce razočaran. Imeli smo dobro ekipo pa vendar nam je ponovno zmanjkalo znanja ter sreče za preboj v A-finale. Nočem zagovarjati ne sebe ne ostalih dveh, prav tako se nihče od nas treh ne izgovarja na probleme z motorjem, bolečine ali da je črna mačka prečkala cesto pred njem. Realnost je, da nismo bili kos progi niti konkurenci. Želim, da se zavedate, da smo tekmovali s smetano svetovne elite, in da nismo imeli lahkega dela. Kot sem omenil je bil drugi velik faktor proga. 13 let se ukvarjam z motokrosom, dirkal sem po vsej Evropi, a s tako progo še nisem imel opravka. Nek komentar pravi: »sam sj tle ni fora da je trojen skok, lohk bi bla tud miza…«. Ne vem, če je avtor tega komentarja že kdaj videl trojni step up skok dolžine cca. 35m (+5m višinske razlike). Omenil bi še valove, ki so meni osebno delali več težav kot trojni in dvojni skoki. Proga je bila pred začetkom »sfrezana« in sicer vsaj 20cm, kar je na koncu pomenilo ogromne kanale. Vsi ti faktorji skupaj so naredili progo ekstra zahtevno. Sam nisem imel niti xml:namespace prefix = st1 ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:smarttags" />0, 5 m proge, kjer bi lahko počival. Neprestano sem moral vleči motor čez zahtevne skoke, pospeševati in vdevati zahtevne kanale. Priznam, nisem bil dovolj dobro pripravljen za tako zahtevno dirko. To se je lepo videlo v dirki finala B, kjer sem povedel in peljal precej dobro. Prva dva kroga je že kazalo, da imamo možnost preboja v finale, a je po podatku, da sem ostal sam (ostala dva sta popadala in odstopila), postalo jasno, da iz te moke ne bo kruha. Meni pa je zmanjkalo tako moči kot volje in po slabih 20 min sem bil prisiljen spustiti tempo ter končati na 7. mestu. Sedaj mislim resno, vem in sem prepričan, da smo vsi trije dali vse od sebe in za slovenske razmere naredili dober rezultat.

Proge v Sloveniji je povozil čas in mislim, da je nujno da se nekaj naredi na tem. Res je da ne moremo in ne smemo čez noč narediti 40m dolgih dvojnih skokov, na vsaki ravnini woopse in valove, je pa nujen korak naprej, če želimo rezultate v naslednjih letih.

Zahvaljujem se podpori slovenskih navijačev, ki so od vsega srca ( beri grla ) navijali tistih nekaj krogov, ko sem vodil v B-finalu. Upam, da so vam šle vsaj malo »dlake pokonci«. Meni so šle in vseeno sem prepričan, da ni nikomur žal, da je prišel pogledat največji motokros spektakel.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja