Yamahin dirkač Adrien Van Beveren je lansko leto na meji med Perujem in Bolivijo vodil na dakarski motoristični lestvici, dokler ni le dva kilometra pred koncem desete etape, ko je še vedno vodil (!), brutalno padel in dirko zapustil s helikopterjem. Srečali smo ga na dirki za VN Španije in ga povprašali za mnenje o Dakarju 2019, ki se bo v celoti odvil v Peruju, s Perujem pa ima Adrien očitno posebno kemijo.
Medtem ko je Adrien Van Beveren užival na dirki, je ekipa Monster Energy Yamalube Yamaha trenirala v Čilu. 26-letni dirkač ljubi hitrost, in za razliko od večine off-road specialistov priznava, da ga enako močno kot pesek in kamenje privlači dirkališče. Toda to ni pomembno, ker je Adrien dirkač na misiji - njegov cilj je zmaga na Dakarju ... pa naj stane, kar hoče.
Tistega dne, ko so se sesule njegove sanje, je bil na poti k vodstvu z veliko prednostjo. Njegovi najbližji zasledovalci Benavides, Price in Meo so se namreč takrat izgubili in Van Beverenu ni več nihče dihal za ovratnik. Kar daleč zadaj za njim je bil Matthias Walkner, kasnejši zmagovalec dirke, ki pa je za razliko od Pricea in Mea, ki sta jo mahnila za "lokalcem" Benavidesom, zaupal svojemu šestemu čutu in navigacijskemu znanju,"šel po svoje" in zmagal štiri etape kasneje. Adrien se je pri padcu huje poškodoval, zato se bo na motor lahko usedel šele v začetku julija.
Kako si, Adrien?
V redu. Še bolje bom, ko se bom lahko spet usedel na motor. Zdaj živim v Andori, kjer s Samom (Sunderland, op.a.) skupaj trenirava. Pred mesecem dni sem imel precej zahtevno operacijo, a po njej dobro okrevam. Pri tistem padcu na Dakarju sem si namreč tako zelo poškodoval ključnico, da je ni bilo mogoče sanirati. Zdaj sem ponosen lastnik kovinskega vsadka. Kljub temu sem v boljši telesni formi, kot kdajkoli, počutim se "super strong".
Tudi v glavi?
Tudi! Kar te ne ubije, te okrepi. Dakar je še vedno moje življenje, to so še vedno moje največje sanje.
Kako težko je bilo sprejeti padec po takšnem vodstvu?
Zelo težko. Veš, da se to lahko zgodi, a vseeno, si v popolnem šoku.
Kakšna lekcija se je zate skrivala v padcu?
Iskal sem nekaj, česar bi se lahko oprijel, a edino, o čemer sem lahko razmišljal, je bilo dejstvo, da je Dakar do konca nepredvidljiv. A ker je v vsakem slabem nekaj dobrega, sem dobil še en dokaz, da sem sposoben zmage. Rekel sem si: če nisem zmagal letos, je to verjetno zato, ker bom zmagal v naslednjih treh letih. Sliši se hecno, ker je pri Dakarju težko reči, da bom zmagal. Ne, poskušal bom, čeprav nekaj v meni šepeta, da bom zagotovo še zmagal in ne le enkrat.
Lansko leto si iz Peruja odpeljal kot vodilni na lestvici. Kako si sprejel novico, da bo letos Dakar potekal izključno v Peruju? Da ne bo tako zelo hiter, temveč tehnično zahteven?
Dakar 2019 bo res zelo poseben. Bolj kot maraton bo to sprinterska dirka. Po eni strani je to zame seveda dobro, po drugi pa nisem najbolj zadovoljen, ker imam v bistvu rad dolge in težke dirke. Rad potrpim in rad imam velik pritisk. Seveda pa krajši Dakar ne pomeni, da je dirko treba jemati zlahka.
Znan si kot specialist za pesek. Bi lahko rekel, da ti je ta Dakar pisan na kožo?
Zagotovo, a bi te rad malo popravil, ker mi ni všeč, ker sem pospravljen v predal specialistov za pesek. Pesek je moj element, a enako dober, če ne boljši, sem na kamnitih trasah. A ker je specialistov za pesek manj, kot vseh ostalih, bo favoritov za zmago na Dakarju 2019 manj. Sam, Toby, Kevin ... oni trije so enako hitri, kot jaz, na sipinah smo tam tam, ostali pa nam že težko sledijo. Dakar 2019 bo dobil eden tistih, ki se dobro znajdejo na mehkem pesku.
Zanimivo je, da s Samom, ki je iz konkurenčne ekipe, skupaj živita in trenirata. V kakšni drugi disciplini bi bilo to nemogoče.
Če bi bila motokrosista, to skoraj zagotovo ne bi bilo mogoče. S Samom sva prijatelja, a to ne pomeni, da ves čas ne tekmujeva. Navadni kolesarski trening je za naju prava mala vojna in na Dakarju 2019 se bova pojavila kot velika rivala. Če mi bo ušel, ga bom ujel, in prepričan sem, da bo on storil enako.
Kaj meniš o odločitvi organizatorja, da začetek etap premakne na kasnejšo uro?
No, to je pa resnično super. Če si na Dakarju hiter, se ti zgodi, da odpiraš progo še v temi. To je slabo, ker s temnimi stekli ne vidiš meter pred sabo, čez eno uro pa je sonce že tako bolščeče, da s transparentnimi oslepiš. Seveda se nočeš ustaviti in izgubljati časa samo zato, da bi zamenjal očala. Letos se mi je to zgodilo kar dvakrat, in enkrat, ko sva bila na startu skupaj z Barredo, sva se odločila, da ne startava, dokler se ne zdani. Že tako se igramo z življenji, a ni mi do tega, da bi se z njim igral zaradi neumnosti.
Julija greš ponovno na motor. Katera bo nato tvoja naslednja dirka?
Reli Atakama v Čilu. Toda že zdaj povem, da zmagal ne bom.
Česa se veseliš to poletje?
Z Botturijem (Alessandro Botturi, Adrienov moštveni kolega, op.a.) greva k Rossiju za par dni na ranč. To bo strašno ... zabavno.
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj