Sanayei je 23-letni Američan, ki v motokrosu že več let tekmuje na najvišjem nivoju in pri tem dosega zavidljive rezultate, k čemur zagotovo vsaj nekoliko pripomore tudi značilna ameriška mentaliteta.
Darianu, rojenemu v zvezni državi Washington, natančneje v Monroeu je motokros že pri rosnih letih predstavljal veliko več kot le šport. Predstavljal mu je način življenja, zaradi katerega se je leta 2016 preselil v Evropo in tam v krstni sezoni nastopal v evropskem prvenstvu.
Naslednja tri leta se je kalil v svetovnem prvenstvu v kategoriji MX2 in tako izkušnje nabiral med najboljšimi vozniki sveta, kar je kmalu postal tudi sam.
V letošnji sezoni v tem razredu zaradi starostne omejitve ni mogel več nastopati, kar je vodilo v odločitev, da se vrne v Združene države Amerike, kjer bo nastopal v arenakrosu in superkrosu.
Glede na to, da je koronavirus trenutno zagotovo najbolj vroča tema, te moram vprašati, kako se ti soočaš z vsem skupaj?
Situacija je veliko resnejša kot sem sprva pričakoval, a se stvari k sreči počasi umirjajo. Kar pa se tiče mene, mi je po resnici povedano ta premor dobro del, saj sem se lahko posvetil tistim stvarem, za katere prej nisem imel časa. Ob sproščanju ukrepov sem zopet začel s treningi na motociklu, poleg tega pa sem veliko časa preživel tudi na svojem cestnem kolesu.
Katera je bila zadnja dirka, ki si jo odpeljal pred epidemijo?
To je bila dirka arenakrosa, ki je potekala v začetku marca. Na njo imam lepe spomine, saj mi je uspelo zmagati v zadnjem krogu. Nato so sledile priprave na preostali del dirk vzhodne regije superkrosa, nakar se je svet zaradi virusa obrnil na glavo.
V obdobju enega leta si se pomeril tako v svetovnem prvenstvu v motokrosu in superkrosu kot tudi arenakrosu. Kako bi primerjal te tri discipline?
Vsekakor se močno razlikujejo med seboj, a točne razlike le stežka opišem in jih spravim v besede, saj se kot dirkač na vsaki dirki, ne glede na disciplino, poskušam sto odstotno osredotočiti le na svojo vožnjo in tako odmisliti vse moteče dejavnike. V motokrosu in arenakrosu se počutim močnega, kar potrjujejo tudi rezultati, medtem ko v superkrosu še nimam dovolj izkušenj.
Zavedam se, da gre pri tem za dolgotrajen proces učenja, a vse skupaj vseeno poteka veliko počasneje, kot sem pričakoval. Upanje mi vliva dejstvo, da sem se tudi pred leti, ko sem se preselil v Evropo podal v povsem neznan svet pa mi je vseeno uspelo, zato menim, da bom s trdim delom slej kot prej osvojil tudi to disciplino.
Na katero disciplino (od omenjenih) pa se boš v prihodnosti najbolj osredotočil?
Še vedno je vse v zraku, saj nimam veliko podpore. Želja je pristati v kakšni dobri ekipi, saj bi bilo tako ogromno stvari veliko lažjih.
Med karanteno sem razmišljal o tem, da bi dal v svojem programu največji poudarek na motokros, saj nihče ni vedel, ali se bo letošnja sezona superkrosa sploh nadaljevala. Za to odločitvijo stoji še en argument in sicer moje prepričanje v to, da v motokrosu lahko pokažem svojo pravo hitrost in talent. Ob dobrih predstavah bi mi tako kakšna ekipa lahko ponudila priložnost, ki pa bi jo sprejel z odprtima rokama.