Divja in nedostopna Sardinija vsako leto sleče svoje hlačke in dovoli dirkačem, da prodrejo globoko vanjo. 1.200 km užitkov, od teh 625 hitrih, stane okroglih 1.800 evrov, a vroči teden z njo je vreden vsakega centa.
Minilo je 33 let, odkar se je v Milanu po vzoru Sabinovega Dakarja začel Reli Sardinija. Že takrat je veljal za specialiteto na off-road meniju, za posebno preizkušnjo, kjer tudi največji kralji odkrijejo svoje šibke točke in kjer tudi najboljši ponovno sedejo v šolske klopi. Na svetu namreč ni relija, na katerem bi tekmovalcem mestoma drselo kot na hokejskem ledu. Tudi ni relija, na katerem bi se izgubljali tudi stari dakarski mački. In predvsem ni relija, na katerem bi dirkači zvečer kljub naporni etapi lahko uživali pod stoletnimi drevesi, si polnili želodce s pašto al dente in sproščali adrenalin s smehom.
Veliko se je spremenilo od prve izvedbe leta 1984; reli je prehajal iz rok v roke, dokler ga nista trdno zagrabila Antonello Chiara, Siciljanec po rodu, ki je presaditev v Milano dobro prestal, ter lokalni podjetnik Gianrenzo Bazzu iz San Teodora.
"Poleg tega ta dirka lepo diši."
"Očitno je, da dirkači obožujejo sardinski reli, a razlaga, zakaj je tako, bi lahko postala filozofska in se zavlekla v nedogled. Sardinija privlači, ker je lepa in istočasno težavna. Kot lepe ženske. Poleg tega ta dirka lepo diši. Ja, Sardinija zares lepo diši." pove sicer redkobesedni, a zelo konkretni Bazzu, Chiara pa doda: "Res me je razjezilo, ko je dirka izgubila mesto v svetovnem prvenstvu FIM v vzdržljivostnih relijih, zdaj, ob koncu, pa sem popolnoma pomirjen in zadovoljen z izidom. Navdušila me je borbenost tekmovalcev, naših domačih, in španskih osvajalcev. Prepričan sem, da se bodo na reliju Sardinija tudi v prihodnje kalile zvezde. Organizacijsko je reli na svetovnem nivoju, za varnost je vrhunsko poskrbljeno, potna knjiga je narejena na milimeter natančno in kar je posebej pomembno, na reliju je mogoče nastopiti z enduro motorjem in to z rezervoarjem bencina za pičlih 90 kilometrov." Tako je, poseben značaj dirke tehniko in navigacijske sposobnosti postavlja pred dolžino. Primerjava ni navadna floskula, ki jo uporabljajo ženske revije - je resnica, pred katero tudi največji mojstri čutijo strahospoštovanje.
Letos se je razvpitega relija udeležilo 45 dirkačev iz osmih držav, katerim so se tretji dan pridružili še 18 tekmovalcev italijanskega prvenstva v Motorallyju. Trije razgreti Latinosi, Txomin Arana Cobeaga, Cristian Munoz Espana in Oriol Mena Valdearcos, so Italijanom sicer pošteno grenili življenje, a na koncu je zmagal stari dakarski maček in živa legenda Alessandro Botturi - BOTTU na Yamahi. Na zmagovalnem odru sta se mu pridružila Mena Valdearcos in hitri italijanski enduraš Andrea Mancini. Četrto in peto mesto sta zasedla Mirko Pavan, ki je s svojo uvrstitvijo prejel vstopnico za dirko PANAFRICA, ter dirkač iz Andore Cristian Espana.
Prav vsi si želijo na Dakar
Na reli Sardinija večina dirkačev pride z relija Merzouga in se naprej odpravlja na Panafrico. Večina si, še preden se zažene v prah Sardinije, iz škornjev strese puščavski pesek. Ker dirka šteje tudi za italijansko prvenstvo Rally TT, so tu tudi vsi italijanski zmagovalci vseh kategorij. Na reliju Sardinija ne šteje prostornina motorja, le pogum in dobra volja. Vsi, prav vsi udeleženci relija, pa imajo isti cilj: reli Dakar. In če že obstaja res dober trening za to off-road olimpijado, je to spolzki, prašni in navigacijsko zahtevni reli Sardinija.
V cilju obvezna pica
Tudi deseta izdaja relija je štartala v San Teodoru, nedaleč od letališča Olbia, kamor nizkocenovni prevozniki vozijo trume turkizne vode željnih turistov, tu in tam pa še kakšnega off-road motorista. Pet etap relija z obveznim prologom dirkače od San Teodora pelje do Arboree, od tam proti Sa Itrii in nazaj v San Teodoro, kjer mestni trg sprejme junake in kjer po reliju pade obvezna pica. Reli kot reli vsebuje tudi dvodnevno maratonsko etapo in vse druge obvezne sestavine.
In tudi letošnji je, kot vsi reliji na svetu, dobil svojega tragičnega junaka - na vseh treh prvih etapah je na reliju dominiral 28-letni Jacopo Cerutti iz Coma s svojo Husqvarno. Žal je konec druge hitrostne preizkušnje tretjega dne veja trenutno najboljšemu italijanskemu endurašu Ceruttiju dosebedno odprla roko, kot se mu je to že zgodilo na letošnjem Dakarju. Četrti dan Cerutti ni šel v boj in tako je vodstvo v skupnem seštevku po predzadnji etapi prevzel Alessandro Botturi. Zmagovalec četrtega dne je prvič v karieri postal Maurizio Gerini na Husqvarni 250, a tudi njemu sreča ni bila naklonjena. Brez okvare motorja v drugi etapi bi bojeviti Gerry zagotovo stal na stopničkah.
Francoz Sebastien Souday je bil najhitrejši med štirikolesniki - prehitel je bivšega zmagovalca Dakarja Rafala Sonika ter še drugega Poljaka na dirki, Kamila Wisniewskega. V letošnji poskusni Side by Side kategoriji sta slavila Eric De Seynes in Camelia Liparoti a.k.a. Miss Dakar, tokrat (izjemoma) v vlogi navigatorke.
Naslednji zmenek s Sardinijo je napovedan za 12. oktober, ko se bodo v divjino pognale legende. Že zdaj se šušlja, da se bo relija The Legend Rally udeležila tudi slovenska legenda. Bomo poročali in mogoče se celo vidimo tam ...
Tina Torelli
foto: Rally Zone
Več informacij boste našli na spletni strani bikevillage.it. Sicer pa se interesenti lahko obrnete tudi na avtorico članka, ki bo rade volje pomagala.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del