Če je kdo, ki na temo Dakarja 2018 lahko poda strokovni komentar z vidika dirkača in šefa ekipe, je to Jordi Viladoms, motorist, ki je dakarskih stopničkah že stal, se petkrat uvrstil med prvo deseterico in dvakrat v Afriki (kot bivši motokrosist) preveč odprl plin, danes pa poveljuje puščavski konjenici ekipe Red Bull KTM Racing.
Zakaj je torej na letošnjem norem reliju zmagal Matthias Walkner? Kdaj in kako se je vodstvo reli moštva odločilo, da bo na Dakarju nastopil tudi čez vse lansko leto poškodovani Toby Price? Kako KTM doživlja breme serijskega dakarskega zmagovalca, kdo se v resnici boji koga in koliko je bilo favoritov pred začetkom dirke? Jordi Viladoms, športni direktor ekipe Red Bull KTM Racing, je že pred dirko stavil na oba dirkača, ki sta reli končala na stopničkah. Zakaj? "Notranji občutek!"
V bivaku se je veliko govorilo o tem, da je Barreda zelo pritisnil na vaše moštvo. Kako to komentiraš?
Barreda je mojster ustvarjanja pritiska. Starta od zadaj, veliko tvega, etapo prevozi z do konca odprtim plinom in naredi veliko razliko. Na vsakem Dakarju na račun svoje hitrosti dobi več etap. Zelo v redu je, če si hitrejši od drugih, vprašanje pa je, če si tega sposoben štirinajst etap zapored. Če po nekaj dneh svojega lastnega ritma ne zdržiš več, pridejo napake. Jasno je, da je ob ritmu, ki si ga diktira Barreda, zelo težko navigirati, obenem pa si bolj izpostavljen padcem. Ko se je umaknil, je imel za sabo že štiri težke padce. Vztrajal je, dokler je lahko, in še malo dlje.
Prvi dve etapi je najboljši ritem ujel lanskoletni zmagovalec Sam Sunderland. Tudi on je sposoben neverjetnih hitrosti.
Tako je. Dejstvo je, da je v tem obdobju ni dirkača, ki bi bil za razred boljši od drugih, ni tistega, ki bi bil tehnično boljši ali hitrejši. Na top nivoju najdemo Barredo, Goncalvesa, Kevina Benavidesa, De Soultraita, Van Beverena , Quintanillo ter vse pilote KTM. Vsi našteti so sposobni zmage na Dakarju, vprašanje je le, kdo bo idealni ritem ohranil do konca dirke.
Kaj pravzaprav pomeni, ko dirkači rečejo, da so našli oziroma niso našli ritma?
Najti ritem pomeni najti idealni ritem, ki ti dovoli, da ne delaš napak, da se ne izgubiš, da čim več časa vztrajaš na svoji meji, a je istočasno ne prekoračiš. Če znaš prav prebrati teren, si na svojem limitu, a ga ne prekoračiš. Tisti, ki to razume, bo na stopničkah. Če ti uspe prav prebrati teren, boš vedel, kdaj moraš odpeti plin in kdaj ga zapreti. Znal boš predvideti večji del nevarnosti. Tisto, kar na koncu na dirki, kot je Dakar, naredi razliko, pa je mentalni del. Dakarja ni mogoče dobiti z odpiranjem plina, temveč z glavo. Hitrost je posebna lastnost določenega pilota. Nekdo je dober navigator. Tretji je sposoben najhitrejših odločitev. Na Dakarju imaš namreč vsak dan sto trenutkov, v katerih se moraš na hitro odločiti, kaj boš storil. Težave imajo vsi, vprašanje pa je, kako se z njimi soočiš, kako hladne so tvoje odločitve.
Zmagovalca Dakarja Matthiasa Walknerja dobro poznaš - katera je njegova posebna, najbolj izrazita lastnost, ki mu je omogočila, da je stopil na najvišjo stopničko?
Njegova preudarnost. Tudi samozavest. Od začetka je vedel, da mora voziti v ritmu, v katerem bo lahko kontroliral navigacijo.
Na dan, ko so vsi favoriti sledili izgubljenemu Benavidesu, je on šel malo bolj počasi ...
... ampak je delal svojo navigacijo. Vsi drugi so bili hitrejši, a prvi je šel prehitro in se je izgubil. Matthias je bil v tem trenutku tako briljanten, da se je kljub mnogim sledem, ki so šle vse v eno smer, odločil, da bo sledil svoji navigaciji. Imel je pogum in zaupanje vase. Sam je šel, desno. Kako si lahko tako močan, ko vidiš, da so šli vsi najboljši v levo? Šel je po svoji poti in ta pot je bila zmagovita.
Tobyju Priceu je po enoletnem premoru po hudi nesreči lansko leto v Boliviji uspel zmagovit povratek na sceno. Si pričakoval, da se bo Toby po letu, ko je prvič dobro stopil na nogo šele sredi novembra, vrnil kar na stopničke?
Vedno sem zaupal v Tobyja, on je v vsakem pogledu zelo poseben in posebno talentiran, a da se bo tako uspešno vrnil, si, iskreno povedano, nisem mislil. Ali bolje, tega si nisem upal želeti.
Kdaj ste se v ekipi odločili, da boste Tobyja poslali na Dakar?
Sredi novembra smo se še pogovarjali, ali naj v Limo pošljemo njegov motor ali ne; konec oktobra je imel namreč še operacijo kolena. On je bil odločen, da hoče na Dakar, mi pa ne toliko, saj ga nismo hoteli izpostavljati nepotrebnemu tveganju. V začetku decembra smo šli v Maroko na zadnje priprave, in Toby se je pojavil tam. Laia mu je posodila motor in takoj je bilo jasno, da se je Toby vrnil. Prve perujske etape se je nato lovil, večkrat je padel in ni našel ritma. To vse je bilo normalno in pričakovano, ker vse leto ni odvozil niti ene dirke, že drugi teden pa smo videli Tobyja vstati iz pepela. Ostali smo brez besed.
Kako je na ekipo vplival Samov padec?
Najprej ne najbolje. Na začetku je bil namreč prav Sam tisti tekmovalec, ki je ujel pravi ritem. On in Quintanilla. Videti je bilo, da sipine Peruja v popolnosti ustrezajo le njemu. Že v Boliviji se je slika spremenila, v Argentini pa je nato šlo vse navzgor. Za Tobyja bi morale biti etape okrog Pisca sicer mala malica, a je bil predolgo odsoten.
Ko si še sam tekmoval, je bil Dakar stvar strategije ekipe. Je še vedno tako, oziroma, kako je bilo na letošnjem Dakarju?
Vsakdo je dirkal zase.
Torej ste bili brez vodonoše? Brez vodonoš? To je novo.
Tako je, bili smo brez vodonoše. Letos je bil to Mario Patrau, a se je poškodoval še pred relijem, pa ne na terenu, temveč v restavraciji, z ribjo kostjo. Neverjetno, a res.
Kako ste zmogli pritisk šestnajstih zaporednih zmag, kateri ste dodali še eno?
Na vprašanje o pritisku pred izgubo primata imam svoj lasten odgovor. Seveda smo bili pod pritiskom, toda ali ni pritisk tudi nenehno izgubljati? Vprašanje je, kaj je težje. Letos na naši strani ni bila več niti matematika. Statistično rečeno smo pogoreli še pred startom. Kot tudi lansko leto in vsa prejšnja leta.
Tina Torelli
foto: Darryl Curtis/KTM & Red Bull Content Pool