Mladi dirkač je v Brnu spregovoril o otroštvu, (pre)hitrem razvoju dirkalnika, dopustovanju in tem, da bi, če bi slutil trnovo pot profesionalnega motošportnika, rajši ostal nogometaš.
V Brnu smo za rokav ujeli Mavericka Vinalesa, Yamahinega tovarniškega voznika, ki je povedal marsikaj zanimivega.
Maverick, v boju za naslov ste štirje, pred nami je napet zaključek sezone.
Da, še bo zanimivo, še posebno ob dejstvu, da je letošnja sezona nenavadna, saj napovedi o zmagovalcu za posamezno stezo niso več tako trdna kot v preteklih letih. Vsi imamo takšne ali drugačne izzive, ki se jih lotevamo, letos je velik faktor tudi nepredvidljivo vreme.
Kako si izkoristil poletni premor?
Veliko sem treniral, nabiral sem fizično kondicijo na kolesu, tudi na motokros motociklu, malce sem se družil tudi s prijatelji, pojedel kar nekaj Nutele, ki jo sicer obožujem.
Pred premorom je bilo videti, da se na M1 ne počutiš več tako kot na začetku sezone?
Da, res je. Mislim, da smo z razvojem malce prehitri in da zato tudi občutki niso več takšni, kot bil lahko bili. Upam, da bo odslej bolje.
Dolgo pot si prehodil od dečka iz mesta Roses do vrhunskega športnika. Kako gledaš na prehojeno pot?
Sam sem imel šport rad že kot otrok. Bil sem obetaven nogometaš, na poziciji napadalca. Vse dneve sem preživel na ulici, s prijatelji, igrali smo nogomet ali pa se cele dneve vozili s kolesi. Nisem pristaš računalnikov, rad imam pristne medčloveške odnose. Sem menda zadnja 'analogna' generacija mulčkov. Ko sem se prvič usedel na motocikel, sem takoj vedel, da je to prava stvar. A če bi vedel, da bo tako trnova pot do tu kjer sem, bi drugič raje ostal nogometaš (smeh).
Če bi igrali nogomet, kater pozicije bi po tvoje igrali tvoji trije največji konkurenti za naslov: Rossi, Dovizioso in Marquez?
Zanimivo vprašanje (premišljuje). Valentino bi bil »libero«, Dovi vezist, Marc pa tako kot jaz – napadalec.
V Sloveniji imamo pregovor »nasoliti rep tekmecu«, kar pomeni, da nekoga premagaš. Nasoli torej tekmecem slovensko sol, solni cvet iz Jadrana in naj ti pomaga pri osvojitvi naslova.
Ha, ha, ha, hvala, to mi bo pa res prišlo prav - sedaj jih bom nenehno solil.
Primož Jurman
