Monster energy cup 2017: Skrivnosti tovarniških specialk

15. 10. 2017 | Peter Kavčič
Deli

Superkros se od klasičnega motokrosa precej razlikuje. Hitrosti so manjše, pospeški iz ovinkov pa dvakrat močnejši, da lahko dirkače na iz ovinka dobesedno katapultira v zrak, ko se odrine prek odskočišča. Kar poleti visoko pod nebo mora tudi pristati, zato je vzmetenje vsaj tako pomembno kot moč in odzivnost motorja.

V ZDA so pravila nekoliko drugačna kot v prvenstvu MXGP kjer lahko dirkači tekmujejo na prototipih, zato so superkros dirkalniki narejeni na osnovi serijskih motociklov. Zunanji izgled, okvir in blok motorja mora biti serijski, no vzmetenje, notranjost motorja in sestavni deli kot so ročice ali stopalke in celo elektronika pa nimajo omejitev.

Največ pozornosti na Monster energy cup 2017, ki je nekakšen uvod v superkros sezono tu v ZDA je požel dirkalnik lanskoletnega zmagovalca Elija Tomaca. Pri Kawasakiju so se tokrat še posebno potrudili in ga odeli v črno mat barvo. A podrobnejši pogled razkriva mnoge dodelave. Ob fotografiranju so me kar nekoliko nervozno odslovili da ne smem tako blizu, ko sem se približal krmilu. Tam sem uzrl nenavadne cevke in vijake za neko nastavitev, najverjetneje kaj v povezavi z vzmetenjem ali pa z elektroniko motorja. No kakorkoli, njegov moštveni kolega Josh Grant je v pogovoru malo kasneje priznal, da ima motor precej elektronike in to je tisto kar prinaša velik napredek, po drugi strani pa tudi nevarnost saj se mu je že zgodilo, da je na treningu kakšna žička prišla v stik in je motor  kar na lepem ugasnil. To je zelo nevarno! Tovarniško vzmetenje na Kawasakiju so prispevali pri Showi, za boljšo stabilnost so križi, ki držijo vilice rezkani, zadnje vzmetenje pa je prav tako prilagojeno ali bolje rečeno bistveno bolj trdo kot za klasični motokros.

Da lahko motor, ki je sicer nastavljen na maksimalno odzivnost z najnižjih vrtljajev s strmo krivuljo moči in brutalnim navorom omogoči takšne pospeške je dostop zraka do zračnega filtra povsem odprt. Podobno rešitev sem videl pri motokrosistih, ki tekmujejo v prostem slogu (FMX) kjer prav tako rabijo takojšnjo odzivnost na ročici plina. To pomeni, da superkros motor zmore 55 konjev, kar pravzaprav ni veliko, poudarek je na uporabni moči ne toliko v največji moči.

Zato so tudi izpuhi, ki jih uporabljajo opremljeni z dodatnimi komorami na sprednji krivini, dušilci pa so od tistih iz MXGP za tretjino krajši.

Kawasaki s številko ena je tudi na močni shujševalni dieti, saj ima vse (ampak res vse) vijake narejene iz titana, zaščita motorja, zaščita diska in verige so iz ogljikovih vlaken.

Stopalke so iz titana, prav tako nosilci stopalk, ki imajo tudi zaščito proti nabiranju blata v pregibu. Tako na grobo si upam oceniti, da je tovarniški Kawasaki lažji od serijskega tja do 7 kilogramov.

 

Peter Kavčič

Foto: Peter Kavčič

Kawasaki KX450F superkros Eli Tomac