MotoGP: zakaj se organizatorji grebejo, da bi Dorni plačali milijone?

21. 12. 2016 | Primož Jurman
Deli

O gromozanskih številkah, ki jih organizatorji MotoGP dirk plačajo Dorni in o (pozitivnih) učinkih na lokalni turizem. In tudi o tem, zakaj svetovnega prvenstva še lep čas ne bo nazaj na Grobnik.

Nekateri med vami se še spominjate dirk najvišjega nivoja na takrat domačem Grobniku. Schwantz, Doohan, Rainey in kompanija so bili magnet, ki je pritegnil ljubitelje motociklizma s celotne regije. Žal Hrvati niso hoteli, znali ali bili sposobni (tudi zaradi vojne, roko na srce) ohraniti dirke za VN. Danes je boj za organizacijo dirko razreda MotoGP med dirkališči hudo mesarski. Dirka ob dobro vodeni organizaciji in ob pomoči regije ali države, lahko pomeni konkreten zaslužek - pa tudi zelo globoko rdeče številke.

Dejstva so podprta s številkami, denimo v ekonomski študiji, ki sta jo že leta 2012 spisali španski ekonomistki Maria Luisa Martí Selva in Rosa Puertas Medina, ki sta analizirali dirko za VN Valencie 2010 z vidika neposrednega in posrednega ekonomskega vpliva na turizem province. Čeprav ima že brado, je študija dober pokazatelj kako dobičkonosna je lahko organizacija dirke na najvišjem nivoju, predvsem pa kako velik neposredni in posredni vpliv ima lahko na gospodarstvo regije in/ali države.

Kaj torej pravijo številke? Obiskovalci trošijo milijone!

Za dirko v Valenciji je bilo leta 2010 uradno prodanih 80.774 vstopnic, kar je bilo sicer okoli 30.000 manj kot leto pred tem. Iztržek od prodanih vstopnic je navrgel 5 milijonov evrov, gledalci pa so v tem tednu v celotni regiji potrošili 14,5 milijona evrov, od tega nekaj več kot 8 milijonov evrov za nastanitev, hrano in zabavo. Skupaj to znese kar 0,24% BDP-ja province, kjer je turizem ena izmed osnovnih gospodarskih dejavnosti.

Posamezni promotorji (dirkališča) plačajo Dorni kot organizatorju prvenstva od 7-9 milijonov evrov letno. Nekatere regije, kjer so dirkališča, kandidaturo spodbujajo s subvencijami, saj dirko prepoznajo kot priložnost. Dirko v španskem Aragonu je lokalna oblast v obdobju od 2012 do 2016 subvencionirala s prispevkom v višini 47,7 milijonov evrov, dirkališče Ricardo Tormo v Valenciji plača Dorni letno 10 milijonov evrov. Težave imajo predvsem tisti promotorji (dirkališča), ki nimajo pomoči regije ali države. Takšno je recimo dirkališče v Assnu, kjer pa sedaj regija finančno pomaga pri gradnji novih tribun. Assen Dorni plača letno 7,5 milijonov – toliko znaša tudi prispevek promotorja za dirko v Brnu. Tam je leta 2014 dirko v treh dneh obiskalo okoli 240.000 ljudi, ki so za vstopnico odšteli najmanj 68 evrov, kar je pomenilo iztržek v višini 9,4 milijonov evrov; dirka na Češkem je dobičkonosna že, če jo v dirkaškem vikendu obišče vsaj 170.000 ljudi. Leta 2015 se je Dorni na račun samo od prispevkov promotorjev nateklo 85 milijonov evrov.

Obnova Red Bull Ringa? 70 milijončkov.

Apetiti so torej astronomski, vlaganja tudi. Pri tem je potrebno upoštevati še izgradnjo dirkališča, za katerega je potrebno imeti na računu vsaj 100 milijonov evrov. Za okus: predvideni stroški izgradnje bodočega dirkališča v Walesu so okoli 300 milijonov evrov, prenova Red Bull Ringa (ta je bilo proglašeno za letošnjo naj dirkališče v koledarju MotoGP) je stala leta 2008 70 milijonov evrov.

Dirkališče je lahko seveda lahko tudi cenejše; trak asfalta, WC v lopi in - gaaas! To je dovolj za sproščanje adrenalina posameznikov, za najvišji nivo svetovne dirkarije, kjer se vrtijo veliki denarji, pa žal že nekaj časa premalo. Zato: dokler bodo na grobniškem asfaltu zevale široke špranje, Rossija, Marqueza, Lorenza in ostalih fantov, na reškem dirkališču ne bomo videli. Čeprav bi dirka napolnila ne le vse apartmaje v Čavlah, ampak tudi hotele v Opatiji.

Primož Jurman
Foto: Dorna

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj