Če ni nehal dirkati po zlomu hrbtenice in rojstvu sina, ga ne bodo ustavila niti Abrahamova leta niti nova zadolžitev. Z Miranom Stanovnikom smo se pogovarjali dobra dva tedna pred odhodom na njegov osemnajsti reli Dakar: o zahtevnosti dirke, pripravah na motorju, prijateljsko-poslovnem sodelovanju s tovarniško ekipo KTM, električnih dirkalnikih, o tem, zakaj se reli verjetno ne bo vrnil v Afriko in o pričakovanjih na Dakarju 2015.
Lahko poveš kaj o letošnjih pripravah na dirko? Koliko si bil na motorju od uvrstitve na peto mesto v Abu Dabiju?
Lahko. Žal jih nisem izpeljal toliko, kot sem jih hotel. V Sloveniji je odpadlo več dirk, kar je velika škoda. Škoda, da dirke pri nas niso organizirane na način, da bi bile bolj prijazne tekmovalcem in organizatorjem. Treba je vzpostaviti sistem, ki bo pritegnil čimveč ljudi. Da bodo hodili na dirke in ne na sosedov travnik. Težava je tudi v tem, da sem zaseden do zadnje minute in enostavno ne najdem časa, da bi se šel pripravljat na Hrvaško ali Madžarsko. Vseeno sem na motorju v zadnjem obdobju več kot prejšnja leta, ko sem več treninga posvetil bazi, anaerobnemu treningu, fitnesu. Zdaj imam tako malo časa, da je treba priprave racionalizirati. Zato precej treniram na motorju, največkrat na brniški motokros progi, ki leži tik ob avtocesti in je zato hitro dostopna. Za reli z motorjem rabiš specifično kondicijo in to najlažje dobiš na motorju. Enostavno nimam časa, da bi se poleg tega več mesecev pripravljal na razne druge načine.
Da organizator pripravlja težko preizkušnjo za človeka in stroj, napovedujemo vsako leto znova. Ampak težko spregledamo dejstvo, da bo letošnja dirka resnično zahtevna. Prvi dan relija boste takoj prevozili 838 kilometrov, namesto ene bosta na sporedu dve maratonski preizkušnji, specialna preizkušnja v osmi etapi bo dolga kar 781 kilometrov, na predzadnji etapi pa vas čaka kar 1024-kilometrska etapa.
Dirka bo huda, zagotovo. Odločili so se, da gredo nazaj na afriška pota. Tam si pri prihodu v cilj skoraj vsak dan 'gledal s ta belimi'. To je dirka, ki jo je treba vzeti s polno mero spoštljivosti. Da bomo imeli dve maratonski etapi, sem od KTM-a izvedel že kar pred nekaj časa.
Aha, zaradi sodelovanja s Como?
Tako je. Dvakrat bova zamenjala gume. Sodelovanje s KTM-ovo družino je zelo na visokem prijateljskem in profesionalnem nivoju, saj si pomagamo že skoraj dvajset let. In ker imamo v Sloveniji enega najboljših poligonov za testiranje vzmetenja, KTM-ova tovarniška ekipa hodi redno trenirat in preizkušat. Niti v Španiji ne najdejo tako dobrega terena s poševnimi kanali in raznovrstnimi grbinami, kjer bi lahko testirali vzmetenje. Tukaj je bil na primer Chaleco Lopez iz Čila.
Je skrivnost, da trenirate na Počku?
Ne, ni skrivnost. Naši motorji za reli morajo biti homologirani in registrirani, zato to ni nobena težava. Če so registrirani za vožnjo po cesti, potem se lahko vozimo tudi po kategoriziranih cestah. Z vojsko smo v dobrih odnosih in tako lahko tistih nekaj sto metrov tankovskega poligona uporabimo v testne namene. Poudariti moram, da smo bili zadnjič na poligonu istočasno z lovci in sem kasneje izvedel, da smo eden o drugem govorili s pozitivnimi izkušnjami. To je dosežek, o kakršnem bi se moralo v Sloveniji govoriti pogosteje.
Nam zaupaš več o tem, kako na dirki pomagaš Marcu Comi?
V tej naši družini je zelo velik poudarek na človeških odnosih. Če se nekaj zmenimo, potem to drži. Tako drži tudi dogovor s prijateljem Marcom, da mu ob priliki pomagam po najboljših močeh. Na maratonskih etapah si zamenjava gume, saj on rabi za vsako etapo čim boljše, jaz pa pridem do cilja tudi z nekoliko obrabljenimi. Poznajo me kot preudarnega in ne tako agresivnega voznika, zato so po enem dnevu gume na mojem motorju v dosti boljšem stanju kot njegove.
KTM ima zelo preizkušeno ekipo s trinajstimi zaporednimi zmagami in Marca s štirimi Dakarji v žepu. Yamaha je ostala brez Despreja, ki je šel k Peugeotu. Kaj pa Honda, so po letih trdega dela zreli?
Honda je zagotovo zrela za zmago, tako po tehnologiji kot z dirkači. Zadnja leta so v razvoj dirkalnika vlagali po trikrat več denarja kot KTM. A spet bom poudaril kot že večkrat. KTM je družina, Honda je pa 'samo' tovarniška ekipa. Prijateljskih, če hočete tudi energetskih vezi, kot jih ima KTM, v drugih ekipah ni čutiti. Sploh odkar je ekipo zapustil Despres, je vzdušje še bolj sproščeno in to prinese tudi rezultate. V Hondi pa se glavna voznika, Goncalves in Barreda, gledata postrani. Oba si želita zmage, a v ekipi se navadno enega favorizira. Če stvari niso popolnoma jasne, lahko pride do notranje borbe, kar za cilj ekipe ni dobro.
Nek avtomobilist je prijavljen z električnim avtomobilom. Je to prihodnost Dakarja?
Veliko je odvisno od trase. Če bo teren težak kot lani in če bo temperatura nihala v ekstremne odklone, potem bo imel ta električni avtomobil sila težko nalogo. Vprašanje, kako bodo baterije vzdržale. Pa še težke so. Prav je, da poizkusijo in da gre razvoj v različne smeri. Čeprav imam zaenkrat pomisleke glede tega, ali so baterije res tako ekološke.
Ampak štiriletni sin gre pa po očetovih stopinjah z električnim trialom?
Predvsem zato, da ne motimo sosedov. Zaenkrat še ne more na motokros progo. Ampak ker je pokazal veliko željo in sposobnost, smo mu to omogočili. Zelo je zagnan.
Organizator ocenjuje, da se zaradi dirke v Argentini obrne 150 milijonov dolarjev, v Boliviji 62,3 in v Čilu 40 milijonov. Kako gledaš na te številke? Bi lahko podobno dirko izpeljali na našem koncu planeta?
Če ne bi bilo zmagovalnega »win-win« efekta tako za organizatorja in države gostiteljice, dirkanje ne bi preživelo. Tudi če bi se izkazalo, da je dirkanje po Afriki varno, ne verjamem, da bi se dirka iz Južne Amerike vrnila na črno celino. Prevelika razlika v poslu. Za Evropo pa ne verjamem, da je sposobna zadostiti vsem pogojem za izvedbo take dirke.
Težko gremo mimo dejstva, da si letos zamenjal službo. Župansko zmago 'ekstremnega motorista' je spremljala vsa Slovenija. Ampak gospod Igor Akrapovič, tudi sam bivši dirkač, je v nekem intervjuju dejal, da ga politika ne zanima, ker je treba sklepati kompromise.
Tudi to plat življenja je treba dati skozi. Srečujem se s temi težavami ali bolje rečeno izzivi. Dostikrat tudi zelo dobro argumentirani projekti niso sprejeti z obema rokama, ampak je treba razpravljati na dolgo in široko. Ampak jaz sem eden tistih, ki želi dati tej naši politiki pozitiven predznak. Želim doseči, vsaj na lokalnem nivoju, da bi se odločitve sprejemale s soglasjem vseh strani, ne le s preglasovanjem. Konec koncev ne govorimo o državi z različnimi programi, ampak gre za zelo podobne programe različnih strank in list na lokalnem nivoju. Stopiti moramo skupaj in te programe, ki smo jih ponudili volivcem, realizirati.
Par let nazaj si ob prihodu krize dejal, da je kljub težkim časom treba početi tisto, kar te veseli, se potruditi in zbrati dovolj volje za akcijo. Kakšna je danes situacija skozi oči dirkača pri nas?
Žal v Sloveniji ni dovolj denarja za vrhunski motošport. Srečo imam, da sem na tem področju tako rekoč dvajset let stara blagovna znamka. Kar ne pomeni, da mi je lažje, saj se od mene še več pričakuje, ampak je vseeno drugače, ker imam določene reference in izkušnje, ki jih lahko tržim. Po tej plati se lažje diha. Ni lahko, saj imajo tudi nekateri poslovni partnerji težave. Enostavno ni za obupat, ne smemo vreči puške v koruzo. Časi niso enostavni, vsako stvar je treba izpeljati bolj racionalno.
Pričakovanja?
Ma, predvsem je treba to dirko pripeljat do konca. Dirka bo ekstremno težka, osip dirkačev bo velik. Naša ekipa zna in zmore, da bomo vsi trije pripeljali v cilj. Rezultate pa težko napovem. V primeru, da bo osip velik tudi v vrhu, imamo tisti malo bolj preudarni vozniki priložnost za dobro končno uvrstitev.
Spet si edini Slovenec na dirki?
Tega najrajši ne bi komentiral, saj je bilo okrog tega že veliko povedanega. Veliko ljudi ima željo, a samo želja ni dovolj, da bi prišel vsaj na štart, kaj šele na cilj Dakarja
Matevž Hribar
Goto: Meindru, Tina Torelli
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj