Prvi je ravnokar na dirki s super poltovornjaki na dirkališču Clipsal 500 Adelaide premagal Robbyja Gordona, drugi svojo dakarsko izkušnjo deli z radovednimi množicami, oba pa kondicijo za prihodnje dirke na dveh kolesih nabirata na biciklih: sobnih, cestnih, gorskih. Morala zgodbe? Za zdravo telo brž na kolo!
Toby Price si je polomil kosti nad kolenom, Simon Marčič pod, nobeden od njiju pa ne počiva. Član AMD Feroda Simon Marčič je prejšnjo sredo gostoval v klubu Go Adventures pri puščavskem mačku Dariju Novaku in s svojimi dakarskimi anekdotami navdušil radovedno množico ljubiteljev puščavskega peska.
Peska?!? Spomini z letošnjega Dakarja so sestavljeni predvsem iz vode in blata. "Sama voda, blato in občasno tudi peklenski mraz, to me bo poleg bližnjega srečanja s Peterhanslom najbolj spominjalo na moj tretji Dakar. Zgodilo se mi je, da sem na etapi zjutraj startal v suhem vremenu in v poletnih temperaturah, potem pa nas je nekje na poti nenadoma zajel vesoljni potop. Zmrznjenega in premočenega kot cucka so me nato prijazni Bolivijci na poti oblekli v ponče in plastiko, zato sem nato večkrat v bivak pripeljal podoben kanti za smeti." je povedal Simon in dodobra nasmejal občinstvo.
Poslušalce je najbolj zanimalo, kako se obnaša motor na visoki nadmorski višini, kako težak je Dakar za udeleženca kategorije Malles Moto, kako se je počutil med helikopterskim prevozom v prvo bolnišnico in kako za vraga mu je uspelo, da po slabih dveh mesecih od nesreče že skače po poškodovani nogi. "To je dejansko čudež," je povedal Simon. "Tudi sam se čudim, kako je to mogoče, a očitno motivacija naredi svoje. Zelo težko namreč čakam na dan, ko se bom spet usedel na motor, še težje pa čakam na prvo dirko."
In kakšni so njegovi načrti (je zanimalo nas)? "Zagotovo se bom udeležil relija OiLibya v Maroku, ki je deloma speljan po stari dakarski trasi in velja za "uradni trening" pred Dakarjem, na katerem ne manjka prav nihče. Priznam pa še to, da sem v zadnjih dneh začel razmišljati, da bi se udeležil tudi ene od dirk v ekstremnem enduru, najraje Red Bull Romaniacs v Romuniji, kjer se od nekdaj preizkušajo tudi najboljši relisti." Na primer? Na primer Despres, ki je na Romaniacsih zmagal kar trikrat.
Medtem pa se drugi "kolesar" in zmagovalec Dakarja 2016 Toby Price preizkuša v seriji Stadium Super Trucks, kjer je to soboto svojo zbirko pokalov obogatil še z enim: na divji dirki na dirkališču Clipsal 500 Adelaide je v konkurenci dvanajstih voznikov premagal Robbyja Gordona, nekoliko pa mu je zmanjkalo, da bi stopil na najvišjo stopničko - dvakratni prvak serije Sheldon Creed je bil le nekoliko prehiter. Dirkanje s super poltovornjaki, ki se ponašajo z neverjetno konjenico (600 konjskih moči), obiskovalce pa navdušujejo s skoki, trki in prehitevanjem, je popularno predvsem v Združenih državah Amerike, v Kanadi, Mehiki in v Avstraliji. Kako kje to videti? Takole:
Serijo je leta 2013 ustanovil Robby Gordon, dirkač serij Indy in NASCAR ter dakarski šovman. Prvotno se je dirkalo na nogometnih stadionih v ZDA, zdaj pa se serija seli po raznolikih prizoriščih in terenih. Danes se je Avstralec vrinil v sendvič med dva izkušena Američana in pokazal, da se da stopiti na plin tudi s štirikrat nalomljeno (in še ne zaceljeno) stegnenico.
Tekst: Tina Torelli
Fotografije: MatMac Media, Tina Torelli
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja