Mirana Stanovnika poznamo po vsestranskosti, saj je v dolgoletni športni karieri poskusil vse. Od kolesarstva, selekcije na avanturističnem Camel Trophyju, igranja nogometa, atletike in seveda motociklizma. A takega izziva še ni doživel.
Dirka, kot je Dakar, zahteva vsestranskega človeka, sposobnega prilagoditi se vsakemu trenutku, in takemu tudi kaj prinese. Nepredvidljivost je edina stvar, na katero se lahko stoodstotno zaneseš, zato so improvizacija, iznajdljivost in vztrajnost še kako zaželene vrline.
Med pripravami na Dakar 2007 smo našemu puščavskemu lisjaku ponudili nenavaden izziv. Po snemanju mode za Men’s Health (več o tem si lahko preberete v decembrski številki te revije) ga je čakal neke vrste triatlon. Pravila, ki smo mu jih postavili, so bila jasna. Na voljo je imel tri različna prevozna sredstva: gorsko kolo, športni štirikolesnik in terenski avto. Z vsakim od njih se je moral zapeljati od točke A do točke B, seveda kar najhitreje, saj gre za dirko! Glavno vprašanje pa je bilo, s katerim vozilom bo hitrejši. Si upate staviti?
Za začimbo pri vsej zgodbi smo mu nastavili tako stezo, da nobeden izmed trojice ne bi smel biti v večji prednosti.
Najprej je bila na vrsti Toyota Land Cruiser. Miran je kot inštruktor terenske vožnje po predpisih previdno zapeljal po težko prehodnem terenu tankovskega poligona ter okoli skal in jarkov, ki jih je naredilo deževje. Pogoji vožnje so bili zaradi tega zelo podobni najzahtevnejšim odsekom na zloglasnem Dakarju. Miran si je moral pomagati z reduktorjem, medtem ko zapora diferenciala ni bila potrebna. Čas, ki ga je potreboval za pot, je znašal natanko minuto in 43 sekund.
Drugi je bil na vrsti športni kvad Can-Am DS 650 X. Miran je prvič sedel na štirikolesniku in se je zadeve lotil tipaje, z veliko mero zadržka. A le prvih sto metrov. Potem je že na polno drsel skozi ovinke in celo skočil čez manjše skalne police. Če je bila pri avtomobilu na terenu potrebna velika mera predvidevanja in pazljivosti, je bilo pri štirikolesniku drugače. Miran je ubral enako pot kot s Toyotinim Land Cruiserjem, a tokrat je bil s časom minuta in 27 sekund hitrejši.
Pred zadnjo preizkušnjo je bilo vprašanje le eno: ali je lahko s kolesom sploh konkurenčen?
A glej ga lisjaka, izkoristil je edino pravo prednost Scottovega gorskega kolesa, ki je bil polno vzmeten. Že takoj z vrha štartnega mesta se je pognal naravnost čez skale skozi gozd do cilja. Ker je kolo tako ozko, si je lahko privoščil pot skozi ozke prehode med drevesi in grmovjem. Hitrost morda ni bila največja, a je bila pot vsaj za polovico krajša. Veliki zmagovalec troboja je tako na naše veliko presenečenje postalo gorsko kolo in ne štirikolesnik s 53 ’konji’ niti veliki Land Cruiser s kar 166 ’konji’ pod motornim pokrovom. Surovo moč sta premagali iznajdljivost in moč enega človeka.
Komentar Mirana Stanovnika
3. mesto
Toyota Land Cruiser 3.0 D4D
Masa: 1.940 kg
Moč: 166 ’konjev’
Cena: 39.013 evrov
+ udobje, varno premagovanje zahtevnih terenov
- cena, počasen na zahtevnem terenu
2. mesto
Can-Am DS 650X
Masa: 225 kg
Moč: 53 ’konjev’
Cena: 10.391 evrov
+ okretnost in velika mera zabave, zelo adrenalinska zadeva
- brezglavo divjanje se lahko hitro konča na glavi
1. mesto
Scott Reflex SX15
Masa: 11, 5 kg
Moč: 0 ’konjev’/1 ’žrebec’
Cena: 1.502 evrov
+ lahek, odlično vzmeten, zelo prilagodljiv glede na teren, nemoteč za okolico
- poganjanje pedalov je sicer zabavno, a naporno delo
Peter Kavčič
Foto: Aleš Pavletič, Aleksander Štokelj
Več o dirki Lizbona-Dakar 2007 si lahko preberete tukaj.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja