S Tino čez bankino #20: Matthias Walkner tudi o tem, kako je včasih treba motorju zategniti uzde

27. 3. 2018 | Tina Torelli
Deli

Slava ima svojo ceno in Matthias Walkner, vulkan dobre energije iz Salzburga, je pravkar dobil prvi res velik račun. Klepetala sva na v bivaku dirke Puščavski izziv, globoko v sipinah puščave Rub' al Khali, kjer se vsi pogovori poglobijo.

Tisti, ki se bolj poti med treningom, krvavi manj v bitki, so menda radi govorili špartanski bojevniki. In to je tisto vodilo, ki se ga drži aktualni kralj Dakarja Matthias Walkner. Tisto, a ne edino – z Matthiasom sva našla pet življenjskih pravil, z upoštevanjem katerih človek postane nepremagljiv tako na športni fronti kot v vsakodnevnih bitkah.

 

Dežurni šaljivec oranžne ekipe je tam zunaj pogosto osamljeni jezdec. To, da je letošnji Dakar odvozil ločen od svojega tropa, je zelo prispevalo k njegovi zmagi, pravi. To in pogum, da je v kritičnem trenutku, ko je bilo vse na kocki, razmišljal z lastno glavo. To, da je ob množici sledi, ki so vse vodile v levo, sam na 10. etapi relija Dakar 2018 zavil v desno, je samozavest posebne sorte. In tukaj so, zlata pravila življenja Matthiasa Walknerja.

 

 

#1

Živi za svojo strast, živi od svoje strasti

Rodil se je 1. septembra 1986, nedaleč od Salzburga, in vedno si je želel postati motorist. Leta 2004 mu je to tudi uspelo; kot motokrosist, opremljen z bogatim znanjem iz motomehanične delavnice, je začel kot KTM-om testni voznik, dokler ni leta 2012 postal svetovni prvak v kategoriji MX3, čez tri leta pa so mu za vrat že obesili zlato medaljo svetovnega prvaka v cross countryju. V hard enduro, nato pa v rally-raid ga je usmeril Heinz Kinigadner – dobro ga je poznal, disciplina, v kateri je Matthias letos postal še zmagovalec Dakarja, pa zahteva prav takšnega človeka. Veselje v Avstriji je bilo letos nepopisno. "To je tisto, kar najraje počnem. Rally-raid je moja strast. Vem, da ne bi dal vsega sebe v nekaj, kar mi ne bi bilo 110-odstotno všeč. Mislim, da je vse odvisno od tega, kam usmeriš svojo energijo. Ker če jo usmeriš prav, od tega lahko tudi živiš."

 

#2

Ostani osredotočen, ostani skromen

Po 10. etapni zmagi v Argentini letos se je spremenila vsa perspektiva. Prej je Matthias rekel tehničnemu direktorju KTM Stephenu Huberju, da mu ne uspe biti dovolj hiter, a da bo poskušal biti konstanten, in bodo videli. Po tistem dnevu, ko je vrgel na mizo vse karte, in zaradi zaupanja v lastne sposobnosti je z veliko prednostjo dobil etapo, iz zasledovalca postal tarča. "Tisti zadnji dnevi so bili mentalno izčrpavajoče, bilo je, kot da bi dirkal s pištolo, uperjeno v čelo. Ostati sem moral osredotočen, miren, prizemljen in v sebi sem moral zatreti vsakršno željo po dokazovanju, če sem dirko hotel končati brez napak."

3#

Močno telo je čista osnova

"Le v zdravem, močnem telesu prebiva zdrav duh. Če si fit, mislim zares fit, nekega mentalnega treninga sploh ne potrebuješ. Trdo delo, ki ga vložiš v trening, ti da samozavest, ta pa ti da notranjo mirnost. In če potem včasih storiš še kaj, kar te nekoliko straši, ni s tem nič narobe. Vzemimo na primer sipine – nikoli ne veš, kaj bo sledilo, a to je konec koncev najbolj vznemirljiv del. Če živiš življenje zunaj območja udobja, je isto: takoj ko se oddaljiš od domačega kavča, se ti bo zgodilo nekaj novega. Če si močan, boš vse lažje prenesel, manj boš krvavel, zato se splača malo več potiti v naravi in telovadnici."

4#

Vsako zmago moraš videti kot zmago nad samim sabo

"Vedno sem si želel voziti motorje, in sem jih. Zdaj, ko sem postal tekmovalec na vzdržljivostnih relijih, pa še toliko bolj uživam. Zame je bistvo motociklizma in motošporta v trenutkih, ko se vozim nekje sredi ničesar, kjer ni ne ljudi, ne hiš in ne civilizacije, sva le jaz in narava. Takrat ti postane jasno, da je to dirka s samim sabo, z naravo, z navigacijo. In to je eden od razlogov, zakaj sem rad puščavski dirkač. Puščava te nenehno opozarja, da je edina prava bitka tista s samim sabo."

 

5#

Obkroži se z ljudmi, ki te podpirajo. In te imajo radi.

"Sami ne zmoremo ali zmoremo mnogo manj. Brez ljudi, ki te podpirajo in imajo radi, je težko. Hvaležen sem za svoj krog podpore in zavedam se, koliko jim dolgujem. Zato nikoli ne bom zapustil Avstrije. Tu imam vse: tudi gore. Ja, kadar nisem doma ali na stezi MX, me je najlaže srečati visoko v gorah."

Fotografije: Kin Marcin/Red Bull Content Pool 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja