S Tino čez bankino #6: Zmagovalec Dakarja Sam Sunderland kar z biciklom v puščavo

16. 2. 2017 | Tina Torelli
Deli

Zmagovalec Dakarja o treningu z biciklom po kameljih dirkališčih in v dvoranah dubajskega šejka, preprostemu prehranjevanju, pripravi potne knjige kot meditaciji pred dirko in še o čem.

Aktualni zmagovalec Dakarja v motociklistični kategoriji Sam Sunderland (15. maj 1989, Southampton, Anglija) je nase kot osnovnošolec najprej opozoril na britanski MX sceni. Ta parket danes uradno najboljši vzdržljivostni motorist na svetu z veseljem prepušča Timu Gajserju in drugim fantom, sam pa se podaja na bolj prostrani poligon. Samova zvezda je zasijala, ko se je prvič podal med sipine in tam odkril svoj največji talent. Ko danes Sama vprašate, kdo je in kaj v življenju počne, odgovori povsem enako, kot bi odgovorila Marc Coma in Toby Price: "I am a desert rider!*" (*Sem puščavski voznik.)

Britanski tovarniški voznik KTM-a, ki že več let živi in trenira v Dubaju, je svojo profesionalno off road avanturo začel na Hondi. Najprej je nase opozoril na reliju Abu Dhabi Desert Challenge leta 2011, ko je dobil kar dve etapi od petih. Svojo prvo dakarsko izkušnjo mu je bilo dano doživeti že leta 2012, ko je imel le 22 let. Z Dakarjem je imel vse do 14. januarja letos neporavnane račune, saj je večkrat odstopil zaradi težav z motociklom, leta 2016 pa je reli moral izpustiti zaradi zlomljene stegnenice. "Težko je bilo ohraniti mirno glavo in nivo energije." je kot novopečeni zmagovalec povedal letos v cilju. "Kljub velikemu loncu mrzle paste vsako jutro pred etapo sem ta hip sedem kilogramov lažji kot sem bil na startu v Paragvaju."

S Samom sva klepetala lani oktobra v Maroku, v oslovski klopi tiskovke v Agadiru. Ja, tudi o Dakarju ...

Sam, zanima me, kako in koliko treniraš.

Treniram praktično vsak dan, le da z različno različno intenziteto. Vsak dan seveda ne morem za pet ur na bajk, grem pa trikrat na teden. Dvakrat do trikrat na teden grem na cestni bicikel, ker je to najboljši trening za vzdržljivost in disciplino, v kateri tekmujem. Če vse skupaj seštejem, bi rekel, da največ časa kolesarim. Tu v Dubaju imamo v puščavi odlične kolesarske poti - Al Qudra Cycle Path ali Meydan, ki poteka na nekdanjem dirkališču za kamelje dirke.

Kako je z dvigovanjem uteži? Fantje v cross-countryju praviloma niste neki težki bodybuilderji.

Nismo, ker si za cross-country hitro pretežek. Dvigovanja uteži se zato lotevam zmerno in z užitkom - dubajski šejk mi je namreč dovolil uporabo njegove telovadnice, kjer so tudi odličen bazen in prostori za regeneracijo. Tu sem vsaj dvakrat na teden, s svojim trenerjem, drživa se programa in se trudiva, da je čim bolj zabavno.

Kako se prehranjuješ?

Priznam, da se s prehrano ne ukvarjam največ. Poskušam jesti uravnoteženo in zdravo, brez štetja kalorij in pretiravanja z dodatki. Teden pred pomembno dirko pojem več testenin in kruha, da si telo ustvari zalogo energije, to je pa tudi vse.

Kako skrbiš za glavo?

Imam športnega psihologa iz Anglije, pravkar sem govoril z njim po telefonu, ker sem precej pod stresom zaradi dirke.

Kaj ti je rekel?

Šla sva čez pluse in minuse in zdaj je v moji glavi vse dosti bolj jasno. Ne govorimo radi o tem, a v tej službi vsakič tvegaš življenje. Če na start ne greš približno miren in osredotočen, je to slaba popotnica.

Kako je s spodnjicami za srečo?

Vsak od nas ima svoj ritual, zaradi katerega se počuti bolj varnega. V mojem primeru ne gre za spodnjice, čeprav vem, da nekateri fantje poskušajo tudi z njimi. Jaz na startu izrečem kratko molitev svoji pokojni teti, ker me to umiri. Če že nimamo vsi svojih amuletov, imamo vsi svoje angele. Odlična meditacija je tudi izdelava potne knjige - traja par ur, a je koristno, saj tako istočasno vizualiraš progo.

Pogrešaš svojega psa, s katerim v Dubaju vse počneta skupaj?

Noro ga pogrešam! Če bi ga lahko čisto povsod vzel s sabo, ne bi rabil psihologa. V Dubaju je zraven na vseh treningih in brez pretiravanja lahko rečem, da je v veliko boljši formi kot jaz.

Zakaj imaš kljub stresu in pritisku tole vseeno rad?

Mislim, da je za vse fante, ki smo tukaj, enako: radi imamo tekmovanje. Včasih je res težko, a istočasno se ob nobeni stvari ne počutim tako zelo živega. Sovražim izgubljati, zato poizkušam ta faktor čimbolj zmanjšati. Pa smo spet pri treningu ...

Tina Torelli
Fotografije: Red Bull Content Pool

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"