Ne le, da je Henrik Kristoffersen najmlajši dobitnik olimpijske medalje v alpskem smučanju, temveč se Norvežan, ki se je pred kratkim preselil v Salzburg, odlično znajde tudi na motokrosističnih stezah.
Kristoffersen je svojo profesionalno kariero začel pri sedemnajstih letih in zmagal že na svoji krstni tekmi v Schladmingu, ki obenem velja za eno izmed najbolj prestižnih v karavani. Poleg smučanja je njegov hobi že od otroštva tudi motokros, njegov talent pa so opazili tudi pri Husqvarni in mu dodelili mesto ambasadorja.
Nedavno ste se preselili v Salzburg, imate za izbor mesta kakšne posebne razloge?
Odločitev je bila delno praktična, delno pa čustvena. Praktična zato, ker Salzburg leži veliko bolj v središču Evrope kot Norveška. Tekom sezone sem ogromno časa preživel na poti in v hotelih, kar mi je vzelo veliko časa in navsezadnje tudi energije. Selitev je bila, kot sem omenil, tudi čustvena, saj mi je Salzburg zaradi svoje lepote in odprtosti ljudi izjemno pri srcu.
Kako naporne so bile priprave na letošnjo sezono?
Seveda so priprave na olimpijsko sezono še težje kot običajno, saj se je treba istočasno pripravljati na svetovni pokal in olimpijske igre, ki bodo v letu 2018 potekale v Južni Koreji. Ogromno sem treniral v telovadnici in na snegu opravil veliko testiranj, ki so za napredek zelo pomembna. Veliko truda smo z ekipo vložili v trening veleslaloma, saj se zavedamo, da je to disciplina, v kateri moram napredovati, če se želim boriti za sam vrh.
Kdaj in kako se je razvila ljubezen do motokrosa?
Moj oče se je začel ukvarjati s tem športom, ko je bil star trinajst let, zaradi želje po vožnji z motociklom, a mu je njegov oče prepovedal, da bi dirkal po ulicah. Čeprav je tekmoval, nikoli ni dosegal kakšnih boljših rezultatov, a je v tem užival in ljubezen do motokrosa prenesel še name. Bilo mi je šest let, ko me je odpeljal v garažo, kjer je bil z rjuho pokrit motor, ki mi ga je kupil. To je bila 50-kubična Husqvarna, ki sem se jo takrat močno bal, a je strah iz treninga v trening izginjal, ljubezen do tovrstnega športa pa je strmo rastla in me spremljala vse do danes.
Je res, da se vas je v otroštvu prijel vzdevek "Wild Child*"? *divji otrok
Tako je. Zame je bil čas, ki sem ga moral preživeti za šolskimi klopmi, izgubljen. Bil sem tiste vrste otrok, ki ni mogel biti pri miru in v šoli sem le čakal na zvonec, saj sem vedel, da bom popoldan preživel na smučkah ali pa na motociklu. Ta vzdevek se me je 'prijel' tudi zaradi moje neučakanosti in zaletavosti, a mislim, da sem se v zadnjem času izboljšal tudi na tem področju.
Kako ti motokros koristi na belih strminah?
Sam sem mnenja, da je motokros eden izmed psihično najbolj napornih športov, prav tako pa je odličen trening za vzdržljivost, koordinacijo in ravnotežje. Prav vse našteto pa mi še kako prav pride na tekmah smučanja. Najboljša stvar pa je, da prijetno združim s koristnim, saj na tovrstnih treningih uživam in ob tem še izboljšujem že vse prej naštete elemente treninga.
Ali slediš motošportu?
Sem velik navdušenec motošporta na splošno, a mi je najbolj pod kožo zlezel motokros. V prostem času pogledam veliko tekem in na socialnih omrežjih sledim obilo tekmovalcem, najljušbi so Jason Anderson, Zach Osborne, Gautier Paulin, Kjer Olsen in Graham Jarvis. Zanimivo je, da doma pogosto na televiziji na pol zaslona gledam tekme smučanja, na drugi polovici pa motokros, saj se težko odločim, kateremu športu bi dal prednost.
Je možno, da bi motokros zamenjal smučanje?
Močno dvomim, da se bom kdaj naveličal smučati, prav tako pa je moje motokrosistično znanje daleč od tistega, ki ga imajo fantje, ki profesionalno tekmujejo. Kakorkoli pa ne bom izključeval možnosti, da se bom kdaj pojavil na tekmi motokrosa, saj bi bil s pravo podporo in nujno potrebnim znanjem z veseljem del ekipe. Pa vendar, pojdimo raje nazaj k smučanju, še manj kot dva meseca nas ločita do olimpijskih iger.
Jaka Završan
foto: Husqvarna
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj