V živo iz Imole: intervju z Lawrenceom in Watsonom

Na zadnji dirki sezone v Italiji smo v boksih ujeli Hunterja Lawrencea in Bena Watsona, ki sta letos v razredu MX2 štrene mešala v samem vrhu.

V živo iz Imole: intervju z Lawrenceom in Watsonom (foto: Jaka Završan) Jaka Završan
29. 9. 2018

HUNTER LAWRENCE

Ravno ste končali trening in zanima me, ali si na prostih treningih dirkači le ogledate progo ali poskusite narediti tudi kakšen hiter krog?

Vse skupaj je odvisno od posameznika, a nas večina že na treningu naredi nekaj hitrih krogov, saj s tem bolje spoznamo stezo. Zavedati se je treba, da voznik progo dojema drugače, če le kroži in si ogleduje linije, kot pa takrat, ko da vse od sebe.

Na lanskem pokalu narodov ste pokazali izjemno hitrost in v razredu MX2 celo slavili, kar je najverjetneje v vas prebudilo velika pričakovanja za letos. Ste jih uresničili?

Ne … Letošnja sezona je bila zame zelo težka in razočaran sem, da Evropo zapuščam z ne preveč bleščečimi predstavami. Delo sem si otežil sam, saj sem se vse leto ukvarjal s poškodbami in zaradi tega izpustil sedem dirk. Mislim, da mi ni treba posebej razlagati, kako težko se je vrniti po poškodbi, a vseeno z ekipo poskušamo na vse skupaj gledati s pozitivne plati.

Po letošnji sezoni se z bratom Jettom odpravljate v Ameriko. Bi ta prestop lahko primerjali s tistim, ko ste pred leti iz Avstralije prišli v Evropo?

Pravzaprav se v Združene države Amerike odpravljam s celotno družino. Živeli bomo v Coroni, v Kaliforniji blizu ekipe Geico Honda, za katero bova vozila z bratom, kjer imamo že kupljeno tudi hišo, in priznati moram, da sem nad vsem skupaj kar vzhičen. Sam bi prestopa težko primerjal, saj mi je bilo ob prihodu v Evropo zelo težko, ker enostavno nisem bil dovolj dobro pripravljen. Dirke v Avstraliji so trajale 12 minut in velik šok se je bil navaditi trenirati tako trdo, da sem na tekmah lahko pokazal, kar sem znal. Zdaj proces treningov in podobnih stvari že poznam, zato mi bo tokrat veliko lažje.

Vas lahko gledalci v prihodnosti pričakujemo tudi na dirkah superkrosa?

Če bo šlo vse po načrtu, se bo to zgodilo že prihodnje leto. Vprašanje je le, ali bom tekmoval na zahodni ali vzhodni obali.

BEN WATSON

Letos ste z odličnimi vožnjami v razredu MX2 pripravili prvovrstno presenečenje.

Letošnja sezona je bila izjemna. Če bi mi kdo pred sezono dejal, da bom dosegal takšne rezultate, mu zagotovo ne bi verjel. Zdaj smo v Imoli, na zadnji preizkušnji letos, in res si želim sezono končati z dobrim rezultatom, saj bi bilo to zelo spodbudno za prihodnost.

Sezona je dolga in za voznike zelo utrujajoča, zato je težko ostati motiviran vse leto. Kako to uspeva vam?

Karavano sestavlja 20 dirk, prav tako pa se nas veliko udeležuje tudi drugih prvenstev. Sezona je res dolga in za nas dirkače precej utrujajoča. Trenutno sem zelo motiviran, saj vem, da se vse skupaj bliža koncu in da se bom že po pokalu narodov odpravil na zaslužen oddih v toplejše kraje, kjer si bom res lahko spočil in napolnil baterije za prihodnjo sezono.

Kot ste omenili, prihodnji vikend z Maxom Anstiejem in Tommyjem Searlom potujete na pokal narodov v Red Bud, kjer boste zastopali Veliko Britanijo. Kakšni so bili občutki, ko ste izvedeli, da boste del ekipe?

Občutek je bil neverjeten. Velika Britanija je ekipo naznanila dokaj pozno in priznati moram, da sem novico, kdo sestavlja našo ekipo, kar težko pričakal. Vse skupaj mi je narisalo velik nasmešek na obraz, a predvsem zato, ker vem, da si to zaslužim.

Nam lahko opišete svoj dirkaški vikend?

Največkrat spim v hotelu, saj se rad umaknem od vsega skupaj, zato tudi v soboto na prizorišče pridem kar se da pozno. Danes sem do ekipe prišel le eno uro pred prostim treningom, saj potem ves dan preživim v tovornjaku. Kadar svetovno prvenstvo spremljajo tudi druge dirke, se rad odpravim na stezo, kjer si ogledam linije in tudi dirke. Vse skupaj pa je odvisno tudi od vremena, saj me boste v hudem mrazu ali vročini težko videli zunaj Yamahinega tabora. (smeh)

Foto: Jaka Završan