Si lahko mislite: v cilj je od tridesetih prispelo sedem dirkačev na šestih različnih znamkah motociklov. V izredno močni konkurenci sta Taddy in KTM dokazala, da sta najboljši par.
Že šesto leto zapored je bivši dakarjevec Fabio Fasola v toskanskih gričih organiziral dirko, ki ji na svetu ni para. Erzberg je številnejši in Romaniacs časovno daljši, toda vožnja po prostranstvih okrog luksuznega hotela Il Ciocco (približno 70 kilometrov severno od Pise) je resnično nekaj posebnega.
Osemdeset prijavljenih dirkačev se na dopoldanske kvalifikacije zapodi že ob sedmih zjutraj, ko so temperature še pod lediščem. Gre za klasično enduro dirko s štirimi krogi in merjenjem časa, ki za izkušene enduraše ni ekstremno zahtevna, a vseeno dovolj, da ni ravno preprosto priti med prvih trideset. Naj spomnimo, da so se v preteklih letih na kvalifikacije podali tudi nekateri slovenski asi, pa se ni še nikomur uspelo uvrstiti v finale.
Že v dopoldanskih urah se je kljub bolečemu padcu na ledeni ploskvi na prvo mesto uvrstil Tadeusz Blazusiak iz Poljske, ki od predlanske zmage na Erzbergu pod okriljem Avstrijcev pobira zlate pokale povsod, kjer se pojavi. Pred Botturijem si je priboril 43 sekund prednosti, zelo dobro pa se je odrezal tudi Bartosz Oblucky na Husqvarni, ki je zasedel tretje startno mesto.
Na splošno je bila startna vrsta popoldanskega finala zelo pisana in polna zvenečih imen, saj so se kvalificirali še Graham Jarvis (zmagovalec Romaniacs 2008), Dougie Lampkin (večkratni svetovni prvak v trialu), Andreas Lettenbichler (lani je bil odličen drugi na Erzbergu), Gerhard Forster (drugi na romunskem enduro reliju) in Tom Sagar, večkratni zmagovalec v endurokrosu, ki letos po novem kroti Husaberga.
Poljak je na startu obdržal vodilni položaj in nato so mu bili zasledovalci večino dirke tesno za petami. V drugem krogu se je zaplezal v skalnatem potoku, kar je izkoristil Botturi. Toda ne za dolgo, saj je Taddy še v istem krogu prevzel vodstvo. Po štirih peklensko težkih krogih, ki vodijo po nepredstavljivo težkih terenih, je prvi pripeljal do peklenskega hriba (Hell’s Peak) in ga več kot tri četrtine prevozil brez pomoči gledalcev, kar je na prvi pogled po ozki kozji stezici, ki se vije po skoraj navpičnem klancu, nemogoče.
V cilju, kjer je nasmejan prevzel novega KTM-a EXC 250 F, sploh ni kazal znakov utrujenosti, kar pa težko rečemo za vse druge, ki so v trdi temi s pomočjo gledalcev prisopihali v cilj.
Dva KTM-a, Beta, Sherco, Husaberg, BMW in Gas Gas. Pestrejše druščine v cilju ene najtežjih dirk še nismo videli, še bolj zanimivo pa je, da so bili le trije stroji (KTM-a in Gas Gas) dvotaktni, torej so, gledano po številu, štiritaktniki vodili. In to na preizkušnji, kjer je v napoto vsak odvečen dekagram in bi morali biti vozniki lahkih ‘cvajerjev’ v prednosti.
Takole sklenimo: stroj je res pomemben, toda človek še bolj. Glede na neverjetno tehnično obvladovanje motocikla bi si upal trditi, da bi Poljak zmagal tudi z BMW-jem. Ali pa tudi ne, kdo ve …
Rezultati Hell’s Gate 2009
1. Tadeusz Blazusiak (KTM)
2. Alessandro Botturi (KTM)
3. Dougie Lampkin (Beta 450)
4. Graham Jarvis (Sherco 250)
5. Tom Sagar (Husaberg FE 450)
6. Andreas Lettenbichler (BMW G 450 X)
7. Piero Sembenini (Gas Gas 300)
Zmagovalci v šestletni zgodovini Peklenskih vrat
2004 David Knight (KTM, VB)
2005 David Knight (KTM, VB)
2006 David Knight (KTM, VB)
2007 Wayne Braybrook (Gas Gas, VB)
2008 Tadeusz Blasuziak (KTM, Pol)
2009 Tadeusz Blasuziak (KTM, Pol)
Matevž Hribar, foto: Matevž Hribar, J. Edmunds