RM-Z450 večjih sprememb ni doživel že deset let, zato so novosti pri novem modelu še toliko pomembnejše. Spremenjen motor, nov okvir in nihajka, drugačna oblika plastik in nov dizajn je le nekaj najbolj udarnih sprememb, ki so zaznamovale motocikel, s katerim so letos v prvenstvu MXGP vozili dirkači Suzukijeve tovarniške ekipe.
Prva stvar, ki sem jo občutil, ko sem zajahal rumenega konjička, je njegova vitkost, kar je posledica novega in lažjega okvirja. Na stezi se to opazi pri višjih hitrostih, saj se da ravno zaradi njegove vitkosti motocikel z nogami bolj stisniti in ga nadzirati, prav tako sem bil presenečen nad vodljivostjo motocikla v zavojih, saj me je, kot rečemo motokrosisti, kar potegnilo vanje. Priznati moram, da sem pogrešal električni zaganjač, ki lahko predvsem na dirkah, kjer je vsaka sekunda še kako pomembna, pride zelo prav. Pomembna sprememba so tudi Showini blažilniki. Lanskoletne vilice, kjer je bila ena oljna, druga pa zračna, sta zamenjali dve oljni, ki sta se na pošteno uničeni stezi z blaženjem večjih in daljših lukenj pa tudi tistih krajših na zaviranju in pospeševanju izjemno odrezali.
Dejstvo je, da moraš biti za krotenje 450-kubične zveri dobro pripravljen, a je Suzuki tudi na tem področju mislil v prid dirkačev. Motor pri pospeševanju enakomerno dodaja moč v celotnem območju vrtljajev, kar mi je med vožnjo prihranilo veliko energije in vzbudilo občutek varnosti. Ravno to dvoje pa je pogoj, da lahko voznik na stezi stopnjuje svoj tempo in se pili v tehniki. Omembe vredne so tudi Nissinove zavore, ki omogočajo precizno in varno zaviranje, za kar je delno zaslužen tudi po premeru od lanskega večji sprednji disk.
Poleg vseh izjemnih karakteristik, ki jih ima RM-Z450, pa sta nova oblika in dizajn plastik poskrbela, da boste na stezi kradli poglede.
Jaka Završan
foto: Peter Kavčič in Urban Bat
Iz oči v oči: Peter Kavčič
Na japonskem stroju za motokros nisem sedel že lep čas, saj mi je enduro dosti bolj pisan na kožo. Šokiralo me je, kako z lahkoto zabrni motor, ko brcneš v sicer kar malo previsoko postavljen nožni zaganjač. Verjamem, da bodo pri Suzukiju čez dve leti postregli tudi z električnim zaganjalnikom motorja, a vseeno, moja največja skrb je odpadla tako hitro, kot je mrzel veter odpihnil listje z okoliških topolov ob stezi. Počutje na njem je bilo tudi presenetljivo, izredno slok, vitek in visok je ta motocikel. Krmilo mi je odlično sedlo v roke in edino, kar bi si moral prej popraviti, je bila prenizko nameščena prestavna ročica menjalnika. Poteg sklopke kljub temu, da gre za klasično jekleno pletenico, ni pretirano trd. Moram pa pohvalil občutek na sklopki, lepo se jo je dalo dozirati, a žel vseeno ne tako lepo, kot recimo na enduro motociklih, ki sem jih vozil v zadnjem času. Nekoliko sem se bal, da bo moči preveč, da bo težko krotiti enovaljnik s 450 'kubiki', a ugotavljam, da je moč zelo lepo razporejena in na stezi, kjer sem se predvsem ubadal s tem, kako preživeti na dolgih valovih (mivka in pesek), nisem imel težav z doziranjem moči. Je močan, brutalen pa vsekakor ne tako, da bi ti zaradi tega takoj 'navilo' roke. Za mojih 80 kilogramov (plus oprema) je vzmetenje svojo nalogo opravilo izjemno. Ko sem presedlal na motor druge znamke z 250 'kubiki', pa sem opazil, kaj pomeni razlika v inerciji in vrtečih masah v motorju. Kljub temu, da je lahkotno vodljiv, 450 'kubikov' še vedno zahteva motokosista z veliko kondicije in znanja. Za začetnika v krosu bi prav zato predlagal 250 kubično izvedbo."
