Aprilia SL 1000 Falco

Aprilia je igrala na pastelno obarvane občutke, ko je ostro športni koncept RSV Mille uporabila za osnovo oblikovalsko originalnega lahkotno športnega motocikla.

Kaj je idealen in vsestranski motocikel? Koliko je lahko drag, težak, hiter, zahteven . . povprečen? Brezbarvnost povprečja v motorizmu ne šteje nič, ker je motocikel igrača prostega časa. Mora imeti dušo, srce, ravno prav originalne linije. Falco, čeprav nosi ptičje ime (ali pa prav zato), je precej dobra ideja na temo ugajanja človeku, ki barvito živi življenje.

Da je osnova motocikla športnik, naj vas ne moti. To je le dober argument v prid delovanja tehnike. Oblikovalci so se potrudili in povsem iz nič ustvarili zelo nenavaden okvir - nenavaden je le na pogled, saj so osnovni parametri box nosilcev, zvezanih z odlitki v celoto, znani in že videni.

Torej, očitno je, da so si oblikovalci dali duška, rokodelci pa so si vzeli čas, da je okvir spoliran. Enako govori tudi tričetrtinski oklep. Res pogosto bentimo nad plastiko, toda tudi veliko vetra para živce. Falco precej dobro ščiti pred utrujajočo silo vetra in razletavajočimi se žuželkami.

Tudi udobja je več, kot bi človek pričakoval od športnih korenin. Vzmetenje je po tehnični plati pri Aprilii že videno, toda mehkeje nastavljeno. Zato Falco ni namenjen grobemu padanju v ovinke, sunkovitemu presedanju in drgnjenju kombinezona ob tla, kot si je to mogoče privoščiti na dirkališču. Na takšne gibe se odzove z mehkim odkimavanjem in drsanjem kovinskih stopalk ob tla.

No, zmore več, kot si bodo upali kupci, katerim je namenjen. Na srečo je zasnovan tako, da za kakšnih 10 KM (na 118 KM) omehčan dvovaljni motor vleče tekoče in predvidljivo; enako se odzivajo zavore. Ravno prav so grobe, da človeku oči še ne padejo iz jamic in tudi zadnja pod nogo ni problematična. Kot ni problematičen motocikel v celoti. Vtis po prvih krogih je, da se pusti peljati brez večjega napora. To je pomembno.