Ducati 1098

Med kroženjem po dirkaškem asfaltu mi v tistem trenutku ni bilo niti malo žal za trud, ki smo ga vložili, da smo se lahko dokopali do tako vročega motocikla in ga preizkusili na dirkalni stezi - tam, kjer je pravzaprav doma.

Verjetno ne bomo brcnili v temo, če zapišemo, da je to letos najbolj zapeljiv motocikel, ki je edini zares pritegnil poglede motorističnih navdušencev in na lanskem milanskem salonu predstavljal resnega tekmeca sicer pregrešno lepim italijanskim hostesam. Ko so ga lani prvič javno pokazali, so si ljubitelji jeklenih konjičkov iz kraja Borgo Panigalle močno oddahnili. Končno! Zabloda s sicer na dirkah zelo uspešnim 999 je končana. Zdaj bo 999, ki je bil ali zares preveč nenavaden ali pa enostavno predčasen, zanimiv le še za zbiratelje posebnih motociklov.

Ostre, skoraj grobe linije je zamenjala mehkejša linija, torej logično nadaljevanje zgodbe legendarnega Ducatija 916.

Za tovarno je bil uspeh 1098 življenjskega pomena. Če ga motoristična javnost ne bi sprejela, bi se rdeči zlahka znašli v rdečih številkah. Motocikel je razprodan za najmanj tri mesece vnaprej, proizvodnja v Bologni pa ne dohaja vedno novih naročil. Bravo za Ducatija, mojstre inženirje in oblikovalce. Dokazali so, da ob vsej zasičenosti trga z odličnimi motocikli pravi izdelek še vedno lahko začara.

Njegove zunanjosti ne bomo opisovali z besedami. Naj fotografije povedo vse. In nekako čarobno smo se počutili tudi mi, ko je šlo iz kroga v krog bolj sproščeno, tekoče in hitreje. Dejstvo je, da človek za tako poseben motocikel potrebuje nekaj časa, da se ga privadi. Dva valja, ogromno moči in še več navora v kombinaciji s skrajno ozkim okvirjem in športno agresivno geometrijo pač ni vsakdanjost. Saj litrskim štirivaljnikom nimamo kaj očitati; so zelo korek­tni, skoraj popolni motocikli, toda Ducati jih prekaša z močnejšo karizmo in večjo pozornostjo do detajlov (le poglejte si merilnike v MotoGP stilu). Tudi zamolklo donenje iz para pod zadek speljanih izpušnih cevi je tako zelo posebno in obenem pomirjujoče.

Da 1098 ne pozna kompromisov, nam je postalo jasno že v prvem krogu, ko je krmilo ob vstopu v ciljno ravnino opletalo kot pobesnelo. To je bila posledica malce preveč ‘odprtega’ blažilnika krmila ter sicer izredno trpežnih in lepljivih (a na ravnini nemirnih) Dunlopovih gum. A tudi sicer je geometrija okvirja z medosjem in kotom vilic zelo športno naostrena kombinacija, ki včasih da občutek, da med vožnjo ne držiš krmila, ampak kar os prednjega kolesa.

Priznamo, z 1098 se je bilo treba bojevati. To nam na začetku ni bilo všeč in na področju ciklistike ter uravnoteženja motocikla bodo morali pri Ducatiju še kaj narediti. Res pa je, da smo se temu kmalu prilagodili in privadili (odločneje smo prijeli krmilo in stisnili kolena). A svojo nemirnost pri največjih hitrostih in pri pospeševanju 1098 uspešno kompenzira v ovinkih. Tu je kot zalepljen na asfalt držal zastavljeno tirnico in ni popustil z oprijemom in občutkom niti na neravninah, ki jih na Grobniku res ne manjka. Izredno majhna masa, ki znaša vsega 173 kilogramov, in ozkost samega motocikla postrežeta z nenavadnim občutkom, da se lahko nagne še bolj proti tlom. Še največ zaslug za to ima Ducatijev dvovaljnik zasnove ‘V’.

Motocikel je športnik, trd in tog, kar zelo nazorno pokaže tudi pri natančnosti, ko ga ‘pritisneš’ do meja. Takrat vozniku nudi največ. Izkušenost in vozniško znanje sta za doseganje dobrih časov s tem motociklom zato nujna. Izkušnje z dvovaljnikom pa pri vsem tem tudi precej pomagajo. Ducatijevo moč in navor je namreč treba začutiti in ju tudi izkoristiti. To ne pomeni slepo privijanje plina do konca in pri­ganjanje v visoke vrtljaje, ampak raje odpeljemo kakšen ovinek v prestavi previsoko kot prenizko in potem v pravem trenutku z nežnim, a dovolj odločnim dodajanjem plina spravimo ‘konje’ na zadnjo gumo. Vožnja z njim je zato zelo drugačna od vožnje z japonskimi štirivaljniki, ki jih je treba gnati v višje vrtljaje. Tale Ducati pa svoj vrhunec doseže pri vsega 9.000 vrtljajih na minuto.

V nagibu je nadpovprečno dober, ostaja miren in je odlična vez med voznikom in asfaltom. Enako velja tudi za zavore. Te zagotavljajo veliko zavorno moč in dober občutek na ročici tudi na koncu ciljne ravnine in pred zagrebškim ovinkom. Morda se le malenkostno preveč potopi med zares močnim zaviranjem, a to je občutek, ki se ga po nekaj krogih navadiš. Pomembneje je to, da ostaja občutek iz kroga v krog enak.

Cesta? No ja, to bo bolj mučno, saj počasne vožnje Ducati ne mara, še manj ima rad vožnjo po mestu, saj je rajdni krog slab in še roke se v skrajnem položaju zadevajo ob oklep. Toda tudi to se da potrpeti za poželjive poglede mimoidočih. Če iščete ‘šminko’ in nekaj, kar vas bo ločilo od množice, je naložba v 1098 dobra naložba.

Ducati 1098

Cena osnovnega modela: 17.000 EUR

Cena testnega vozila: 17.000 EUR

Motor: dvovaljni, štiritaktni, 1099 cm3, 119 kW (160 KM) pri 9.750 /min, električni vbrizg goriva

Okvir, vzmetenje: perimetralni jeklen cevni cro-mo, spredaj nastavljive USD vilice, zadaj enojni nastavljivi blažilnik (vse Showa)

Zavore: spredaj radialne 2x koluta premera 330 mm, zadaj 1x 245 mm

Medosna razdalja: 1.430 mm

Posoda za gorivo/poraba na 100/km: 15, 5l/6, 3l

Višina sedeža od tal: 820 mm

Masa (brez goriva): 173 kg

Kontakt: Nova Moto legenda, Zaloška 171 Ljubljana, tel: 01/5484789, www.motolegenda.si

Hvalimo in grajamo

+ izgled

+ karizma živi dalje

+ zmogljivosti na dirkališču

- cena bi bila lahko malce nižja

- zelo hitro se segreje

Peter Kavčič, foto:? Peter Kavčič in Ciril Komotar